Pisma bralcev

Dolga leta že živim v tem kraju, zato lahko mirno zatrdim, da se mnogo več govori kot pa naredi. V prejšnjih letih so nam zatrjevali, da smo lahko hvaležni, da imamo veliko tovarno, kjer dobimo dovolj dela in kruha. Ko smo hoteli tudi večje standarde, so se pričele obljube. Politiki so nam obljubili dvorano, v kateri bi se podili naši otroci, v njej pa naj bi se zgodila tudi kakšna javna prireditev. Pa jo imamo? Zdi se mi, da v zadnjih letih o razvoju kraja odločajo le tisti, ki se vanj občasno pripeljejo s traktorji. Verjetno ne bi mogli na prste prešteti vseh investicij, ki jih občina ni nikoli izpeljala, ali pa so obtičale na pol poti: dvorana, doma za upokojence, nakupovalni center, podjetniška cona in še marsikaj. In kaj lahko v resnici ponudimo turistom? Hotel, ki nima ustrezne ponudbe, še posebej, če ni snega - Ravensko jamo, ki je zaprta - Franjo, ki jo je odnesla voda?
Bo tudi knjižnica, v kateri se zbira veliko ljudi, kmalu zaprta?
Mislim, da naÅ¡i otroci ne bodo več ostali v kraju, kar je že dolgo jasno. V Cerknem bodo kmalu le Å¡e uradniki, nekaj osnovnoÅ¡olcev in v glavnem  upokojenci. No ja, pa tudi priseljenci iz drugih držav, ki bodo sedeli za trakovi velike tovarne. Ali se ne bi malo zamislili? 

Idrija ima le dobrih 5 tisoč prebivalcev, a ima toliko trgovin kot kakÅ¡eno velemesto. Pred nekaj leti sta obsežen del mesta zasedla dva velika trgovca. To pa ni bilo dovolj. Naslednji se je preselil v MokraÅ¡ko vas. Pravijo, da bo prav na Marofu zrasla Å¡e ena trgovina, zato tam premikajo cesto. Jaz sem mnenja, da stvari, ki bodo na teh policah, Idrijčani ne bomo nikoli pokupili, tudi če nam dajo Å¡tirinajsto plačo. Premalo nas je. P Å¡e veliko avtomobilov imamo, zato se lahko peljemo tudi v Logatec, v Ljubljano ali Å¡e kakÅ¡en kraj. SpoÅ¡tovani občinski možje! Ali ne bi bilo bolje, da bi namesto kakÅ¡ne trgovine zgradili hotel, da bi v mestu lahko ostal vsaj kakÅ¡en avtobus izletnikov? Pa tudi kaÅ¡no drugo investicijo bi se lahko zamislili.Cela Uta je prav porazna. Pa tam blizu je hiÅ¡a, pravijo, da je zaščitena, ker je bila v njej gozdarska Å¡ola. Vsa zaraščena čaka kupca, morda kakÅ¡nega Ljubljančana ali celo Angleža. Tudi parkirati nimaÅ¡ kje. Z novimi trgovinami teh problemov ne bomo reÅ¡ili, saj se dobički prelivajo v večje centre. Pa naj mi nekdo odgovori! 

V preteklem tednu smo v dveh prispevkih omenjali problem izgradnje Doma starejših občanov v Žireh. Naša prispevka sta se nanašala predvsem na javno manifestacijo za izgradnjo doma, ki so jo v soboto ob 12. uri organizirali v Žireh. Tokrat smo prejeli tudi mnenje druge strani, ki se je poimenovala kot STRANSKI UDELEŽENCI IN STRANKE, KI TA STATUS ŠE UVELJAVLJAJO.

Ena izmed temeljnih človekovih pravic, kateri daje varstvo tudi Ustava RS, je pravica do pravnega sredstva. Po 25. členu Ustave RS je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Prav tako Zakon o graditvi objektov v svojem 62. členu natančneje določa kdo so lahko stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Glede na tako opredeljeno pravico se je pet lastnikov zemljišč, katerih nepremičnine se nahajajo v neposredni bližini načrtovanega objekta Doma za starejše občane v Žireh, želelo aktivno vključevati v postopek zaradi varstva svojih nepremičnin, ki se nahajajo v vplivnem območju zaradi česar imajo tudi status stranskega udeleženca v postopku oziroma tega želijo pridobiti.

Opozorili so na specifiko zemljišča  – padavinske, hudourniÅ¡ke in podtalne vode ter izrazili tudi pomisleke glede bistvenega povečanja velikosti predvidenega objekta.

V danem primeru tako nikakor ni mogoče govoriti o nekakšnem nekompromisnem nasprotovanju gradnje Doma za starejše občane v Žireh. Gre zgolj za izpostavljanje pretečih nevarnosti, ki bi jih povzročale padavinske, hudourniške in podtalne vode, v kolikor bi se gradnja izvajala na način, kot je bilo prvotno predvideno. V PGD projektu in ostalih listinah v spisu namreč ni bilo upoštevano dejansko stanje na terenu, ni bil upoštevan že zgrajeni objekt Petrola, ki je zgrajen na nasutem oz. dvignjenem terenu, zaradi česar se dodatne količine padavinskih voda stekajo na parcele, na katerih namerava investitor graditi. V primeru predvidne gradnje, ki naj bi se izvajala tudi na nasutem terenu, se bodo te odvečne vode zlivale na nepremičnine sosednjih zemljišč. Zaradi tega so se lastniki sosednjih zemljišč po svoji pooblaščenki morali vključevati v postopek ter pojasniti svoje zahteve.

Tudi inštitut za hidrogeologijo in okolje je februarja 2009 izdelal hidrogeološko mnenje, v katerem geolog ugotavlja, da pride na parcelah, na katerih namerava investitor graditi, do zadrževanja vode in poplavljanja ob vsakoletnih maksimalnih padavinah. Vse te odvečne padavinske vode bodo v primeru gradnje objekta Centra starejših ljudi Žiri zalile sosednje objekte.

Glede na navedeno verjetno ni več potrebno utemeljevati potrebnost udeležbe prizadetih lastnikov sosednjih zemljišč in je treba njihove navedbe ocenjevati objektivno ne pa na podlagi zavajajočih predvsem pa neutemeljenih izjav predstavnikov lokalne skupnosti. Prav tako so neresnične navedbe, da bi bilo gradbeno dovoljenje za načrtovani objekt že izdano. Neupravičeno je sedanjo situacijo prevaliti na bremena peščice krajanov ter se na ta način skušati oprati pred javnostjo, s katero se prav tako manipulira z neresničnimi navedbami.

Prav tako velja izpostaviti, da gradnja stanovanjskega objekta v predvideni višini P+3+M ni v skladu z merili iz PUP. V 18. členu PUP je določeno, da je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo kvalitetne arhitekture. Objekti na tem območju se morajo prilagoditi obstoječim objektom in ureditvam. V neposredni bližini in tudi v vsej bližnji in daljni okolici se nahajajo individualne stanovanjske hiše maksimalne višine P+N+M.

Zaradi tega so edine zahteve stranskih udeležencev kot tudi tistih, ki tega statusa še nimajo, zgolj prilagoditev načrtovanega objekta hidrogeološkemu mnenju z upoštevanjem ustrezne višine oziroma primerne odmaknjenosti načrtovanega objekta od bližnjih stanovanjskih hiš.

Navedeno jasno izkazuje, da udeleženci postopka, kot tudi tisti, ki to še niso, ne nasprotujejo izgradnji objekta na načrtovani lokaciji. Povsem legalno ter življenjsko pa je, da želijo pri tako izrazitih posegih v svoje bližnje okolje, vsaj povedati svoje zahteve ter, s strani ustreznih hidrogeoloških inštitutov, podane pripombe.

Upoštevaje, da se bo predvidena gradnja nahajala v neposredni bližini stanovanjskih hiš vseh prizadetih strank, tudi ne gre zanemariti, da bo zaradi njene izredne višine (pet nadstropij – kar je višje od vseh obstoječih stavb razen cerkve) sedanja celodnevna osončenost stanovanjske hiše sosednjih zemljišč bistveno okrnjena oziroma bo z južne strani popolnoma zasenčena.

V sled podanih okoliščin so vsa izsiljevanja v smeri javnih shodov ter protestov zoper stranke, ki zgolj uveljavljajo svoje ustavne ter zakonske pravice, nezakonita. V kolikor se bodo takšni nedopustni pritiski na te stranke nadaljevali (upoštevaje, da so vzvod le teh zavajajoče ter neresnične navedbe predstavnikov lokalne skupnosti), bodo prizadete stranke zaradi slednjega prisiljene iskati sodno varstvo.

Žiri 14/7-2009

Stranski udeleženci in stranke, ki ta status še uveljavljajo!

V imenu vseh Anton Primožič

Včasih me zaradi mnogih obveznosti marsikaj prehiti. Se opravičujem. Sedaj je urejeno. Ivan

1. GoriÅ¡ka  pokrajina    
   
2. Istrsko – kraÅ¡ka  pokrajina
   

Torej, o imenu Primorska niti sledu. Popolnoma izbrisano. In s tem je izbrisana vsebina primorskega naroda v njegovem boju za priključitev k matični domovini, njegova dejanska vrnitev k matični domovini in njegova odločnost, da postane del demokratične države Slovenije.

Sedanji parlament je končno nagradil ponos in žrtve Primorske (Primorska je bila do zdaj vedno pojem neomajnega boja za slovensko identiteto in branik na zahodnih mejah) z največjim priznanjem. Primorski je dodelil državni praznik 15.september-vrnitev Primorske matični domovini. Na teh proslavah, ki jih vlada organizira vsako leto po Primorski se poje primorska himna( niti ena pokrajina do zdaj nima svoje himne). In ime pokrajine, ki ima celo svojo himno in državni praznik, bo zdaj država  enostavno zradirala in nas poslala na smetišče slovenske zgodovine. Edino ime zdajÅ¡njih pokrajin. Smo Primorci res tak nebodijihtreba?

Ime Primorska je za danes živeče Primorce sveta realnost, saj je bilo priborjena s krvjo. (kdor pa hoče živeti v zgodovinski nerealnosti, tega, bratje mu ne branimo).

Ime Primorska je za nas pojem slovenske identitete. Je izraz slovenskega domoljubja. Vse ostalo je politična trgovina. ki pa, sami dobro veste, se v nobenem sistemu še ni obnesla.

Za nas je Goriška pokrajina ostala tam daleč za mejo. Ne bomo je pozabili, saj nam je bila huda mačeha.

 V nas teče kri naÅ¡ih prednikov( in edino to je zgodovinsko dejstvo, ki Å¡teje), kajti Tolminci niso obupali, čeprav so jim GoriÅ¡ki grofje obglavili dvanajst puntarjev; primorski rodoljubi niso odnehali, čeprav so presedeli po več let v ječah goriÅ¡ke pokrajine (Provincia di Gorizia).

Izgleda, da se po žilah predlagateljev izbrisa Primorske pretaka drugačna kri.

Prisiljeni bomo, da vstanemo zoper to politikantsko stališče in se skupaj zavzamemo za ohranitev Primorske. Torej Severna Primorska in Južna Primorska.

Primorska je že večkrat vstala, bo pa še enkrat.


ÄŒezsoča, 19.11.2007                                               
društvo TIGR Primorske
Marjan Bevk, predsednik

Prav zabavni ste, vročekrvni Cerkljani, moji nekdanji sokrajani, ki ste bili tedaj še v plenicah. Cerkno še kar dobro poznam, vsaj toliko kot pisatelji teh političnih prepričevalnih člankov. Res imate smolo, da pri vas ne najdete župana, ki bil sposoben, z veliko znanja in priljubljenosti. Kavčič, ki je v bistvu nadaljevanje Podobnikov, se v marsikakšni stvari ne znajde preveč, čeprav je govoriti o popolnem nenapredku nepošteno. Pustimo to. Moti me, ker tako slavite morebitno zmago človeka, ki naj bi prinesel dolini blaginjo. Priznati moram, da je njegova „door to door“ politika obrodila sadove in prepričala določene volilce. Po drugi strani pa se morate zavedati, da on ne kandidira zato, da bo v štirih letih kaj bistvenega ukrenil. Kandidira zato, da bo dosegel moč nad tistimi, ki so ga nekoč postavili na določen položaj, kasneje pa odstavili. Tak človek ne bo nikoli našel skupne besede s cerklajnskimi gospodarstveniki, čeprav je nekoč bil del njega. Preveč pričakujete. Kot župan bo najprej zbral svoje somišljenike, ostarele perspektivne športnike in z njimi sanjal o velikih podvigih. Najper jim bo moral plačati za vsestransko pomoč pri volitvah. Za javnost bo nedostopen verjetno aroganten, kar je že pokazal s svojim odnosom do novinarjev Primorskih novic – prebrala sem članek v soboto. In tako dalje. Vsi smo naši bo še obveljalo, vendar boste nekateri bolj, drugi pa manj. To ne pišem zaradi sovraštva do nekoga, pač pa zgolj v razmislek, da ne boste stopili iz dežja pod kap. Jaz s tem ne bom prizadeta. Sedaj pa pljuvajte še po meni.