Pisma bralcev

Danes pride tovarišica v naš razred vsa nasmejana in vesela. Vsi jo sprašujemo, kaj tako lepega se ji je zgodilo, da je tako srečna. Ko si obriše solze iz nasmejanih lic le pove. Veste, veste, tako sem ponosna na vas, da bi kar vriskala. Veste vse proste spise, ki ste jih napisali o naši najlepši grapi je mali šerif, ker sam nič ne razume, dal prebrati kolegom žandarjem. In sedaj berejo, berejo in se smejijo. Pa še nekaj je povedala ljuba tovarišica. Povedala je še, kar že dolgo govorijo vaške opravljivke, da bo v taljanski stavbi blizu naše šole(ker za kaj drugega tako ne bo) dal mali šerif naselit same žandarje in nekaj advokatov. Tako bo vsakega graparja lahko pazil en žandar, da ja ne bi počenjali kaj kar ni všeč malemu, advokati pa bodo vsakega falota še ovadili. V razvojni grapi bo zavladal odličen, prijazen sistem: kdor ne misli enako n…. kot jaz, je za v hram, pa pika. Caoo

O zaključku res uspešnega razvojnega in v vseh pogledih naprednega leta (nadaljuje se že tri leta), v naši grapi je prav, da naš razred osebno čestita malemu šerifu. Kaj mu poklanjamo, naj ostane še skrivnost. Če dobro razmislimo, pa bi lahko naredil šerife in njegovi bisrouneži (izstopajo, že mrzla revizorka, masaker dečko in dobrotnik) še veliko več »genialnih« neumnosti, kot so jih in škoda ter čas do normalizacije bi bil še daljši. Verjamemo, da se vsi razen petih nenaših strinjamo in že veselimo, da se končuje obdobje mračnaštva, sporov, maščevanja, okoriščanja izbrancev, hoje po poti, ki jena vseh področjih peljala le navzdol. Zamujenega se žal ne bo dalo nadoknaditi, a verjemite tudi med nami so mladi sposobni, ki bodo voz obrnili v pravo smer, nič se ni zamujenega. Da ne bo pomote, ni šerif odgovoren, da je tam kjer je, da smo vsi z njim tam kjer smo, krivi smo sami, ker smo verjeli njegovim puhlo napudranim besedam. Kar poglejte primerjavi z nami podobnosti seli, pa bo odgovor na dlani, odgovorni smo vsi, ki smo verjeli, da ima šerife sposobnost vodit vsaj manjši bife a žal rezultati kažejo, da temu ni tako. Vsi tisti številni, po zadnji anketi 96%, ki se s sedanjim katastrofalnim delom, oziroma ne delom šerifa, ne strinjate, boste kmalu dobili priložnost, da s svojim delom skušate pomagat stopiti na pot vsaj minimalnega napredka. Še enkrat, srečo mali šerife! CAJ SE HITRO BLIŽA

A zakaj v našem selu ni od včeraj nikogar od domačinov zunaj recimo na ulici (je pa neskončno veliko turistov)? Ja, odgovor je preprost, včeraj je po dveh mesecih napornega-garaškega dela napisal mali šerif ponovno svoj režimski cajtung UKOPDATI. V njem je na treh straneh objavljen avtointevju (sam sprašuje sam odgovarja na frizirana vprašanja, je pa letos na koncu za kamoflažo napisal dve črki). In ljudje berejo in berejo, ne razumejo pa ali oni niso več tu doma ali pa mali šerif opisuje kaj vse dobrega se je zgodilo po njegovi zaslugi v neki drugi grapi. Je pa res, če naši graparji v realnosti ne vidijo in občutijo silovitega napredka v treh, letih je to njihov ne šerifov problem. Skratka, ljudje berite UKOPDATI, obvezno ob travici in občutek vaš bo lep. Piše kako bo zaposlil še vsaj tri sposobne nenaše in razvojni bum bo še bolj nezadržen. Ej šerife, kdo pa misliš, da ti še verjame, pazi samo še 10 mesecev in cao za vedno. Je pa COS sporočila, kako je bilo na zadnji občinski seji, ko je politična večina rekla odločno NE, ne našega davkoplačevalskega pa ne boš več zapravljal kar tako. V solzah je šerif sredi sestanka pripravil žur, malo za papat in še malo dragega vinčeka. Žalost in preveč vinčeka sta baje botrovala, da je sestanek komaj zaključil. Da ne bo pomote, je sporočila vaška opravljivka, vse je plačal nenaš dragi dobri DOBROTNIK, menda je tudi plačal novoletni žur vseh še petih zvestih NENAŠIH. Res, CAJT JE, kot pravi pesnik.

Danes je na nekem znanem radiu s solzami v očeh mali šerif sporočil, da naša grapa ima najlepše novoletne lučke (to velja za slepe). V tresočem se glasu se je čutila žalost, čutilo se je, da mu je žal, da je zapravil malo več kot 7000 EUR davkoplačevalskega denarja za njemu tako drage lučke. Sporočil je tudi, da ima po novem naše selo DOBROTNIKA (z napako – podari namreč samo, če dobi nazaj 10x več kot da). Dobrotnik je baje kupil je nove lučke za veliko jelko, a ni povedal, da je le vrnil EVRE, ki jih je v treh letih dobil za sedenje na stolu svetnika, ki je vedno tiho. Tako, vidite dragi moji, vse finančne težave sela so za vedno rešene. Verjetno bo mali šerif zaradi izjemnega uspeha organiziral pod jelko, ki jo je dobrotnik okrasil, novoletni ples v glavni vlogi bodo jasno: mali šerif, masaker fant, amortizirana revizorka, arhitektka za lučke in seveda novi član dobrotnik, jasno dirigent pa bo, kot vedno, sivi deček. To bo največji razvojno - turistični dogodek letos v naši, sedaj pa že hitro umirajoči grapi. Cajt je.

No, tokrat se pa 100% strinjam z vami moji bivši sokrajani naše najlepše vasi in nasprotniki g. župana, ki ga sam sicer globoko cenim. Včeraj, ko sem se zvečer s teto sprehajal po rodni vasi, mi pa je skoraj šlo na jok, ko sem ugotavljal s kakšno lahkoto se zapravlja denar za novoletno razsvetljavo. Ne vem, kdo je to podtaknil g. županu, sam zagotovo, kod veliki varčnež tega ne bi nikoli storil svojim ljubim volilcem. Če bi le povprašal tiste pred albinco kako skromno okrasiti kraj, bi mu znali bolje svetovati ali pa bi najel kakšnega brezposelnega arhitekta. To je drago, pa za mene kot velikega estetika še popoln kič. Me prav zanima, koliko je g, župan plačal lastnikom razmajenih in tudi lepih hiš, da so mu dovolili po vseh oknih razobesiti luči. Dobro, veliko luči je O.K. za številne turiste, če bi bila samo tema. A kaj, ko se zdani se žal vidi vsa neurejenost vasi. Ko na Želinu zaviješ v dolino, te najprej pozdravi nova a žal propadajoča hiša, nato grmovje in cigansko naselje (naj mi Romi oprostijo, oni imajo res lepše), po nekaj 100 m lepo urejene nove ceste, te na drugi strani pozdravi še ena razvalina malega barona in tako bi lahko še naštevali, pa nebom. Res, tokrat sem resnično žalosten in se nekaj časa, draga teta nebom več vračal v tvoj objem.

Obvestilo opravljivke, opazila, da se že nekaj dni po našem selu sprehajata arhitektka in sivi deček, spremlja jih velik kamion in mali šerif, torej lučke bodo. Lučke bodo mogočne in razkošne, tako kot se za reveža spodobi. Izgledalo bo tako, kot raztrgan klošar s kravato. Pa še ena, šerif načrtuje čisto novo veliko marino (za tiste ki ne veste, to je prostor kjer parkirajo barke in jahte), pa vpraša Mihec (pa ne tisti, ki ima najboljšo mamico v grapi): saj ja v naši grapi ni jaht. Ja pravi tovarišica, saj tudi koles ni pa šerif gradi razkošno javno kolesarnico, pa tudi kolesarjev ni pa je dal izgraditi neko stezo gor v hribih. Veš je rekla tovarišice, če se gradi je možnost za malo »k sebi«. Bravo NE NAŠI. Bog je pravičen a ne revizorka.

Žalost, ena sama žalost. V naši grapi na poti, kjer se mali šerif dopoldan in zvečer sprehaja, še vedno ni ne lučk ne rožic. Na zadnjem zboru v ciglarni, kjer se dobijo politični svetniki in nenaši,(ti so tako očitno gluhonemi saj kljub temu, da so dobro plačani ne premorejo niti ene same besede, kaj šele, da bi kaj koristnega predlagali), je mali šerif zagrozil da bo naše selo letos za novo leto v temi, ker mu politični svetniki težijo, da po nepotrebnem zapravlja naš denar za njegove lučke. Ej šerife, grapa je v temi že tri leta le, da ti tega ne vidiš, verjetno so kriva le črna očala. Črna očala, zaščitni modni dodatek malega šerifa, so verjetno tudi, a ne edini razlog, da ne vidi ko se pelje na izlet v prestolnico s svojo najboljšo sodelavko, kako gradijo pri vseh sosedih. Pa kaj, ali mi živimo v neki drugi, zumba državi, da se res čisto nič ne da premakniti NA BOLJE, je vprašal Mihec tovarišico. Ne ne je rekla, le počakaj še samo eno dolgo leto. Vaška opravljivka, je nam v solzah in smehu sporočila, da imama amortizirana revizorka novo genialno rešitev, kako naše kolege iz taprave šole naučiti, da bodo sami čistili stranišča. Ideja je res zelo vzgojna (a star pregovor pravi, če svojih otrok ne znaš dobro vzgajati, težko svetuješ drugim, je pa res še nekaj: ne glejte me poslušajte me) in še velik prihranek bo, šerifu bo ostalo bo več denarja za darilo taljanskim bratom in še kaj za popapat. Naslednja lekcija bo verjetno: kako uspeš le z jogijem. Bravo nenaši, vi ste face.

Ja, zaradi driske je bila naša pomožna šola zaprta (razlog zanjo vam zaupamo drugič). Tovarišica je nas danes spraševala, če vemo kako je mali šerif ugotovil, da je izjemno,najbolj sposoben in uspešen pri svojem političnem delu, vodenju velike razvojne investicije- hiša, ki bo prazna, oz. se v času njegove vladavine ni nič poslabšalo v naši umirajoči grapi. Pepi, ta je v naši malo zaostali skupini najbolj smotan (IQ ima le kot amortizirana revizorka), razmišlja in reče vem: šerif je z koraki izmeril pot med ciglarno in krajem, kjer so mu dali nogo, ter bistroumno ugotovil, da se razdalja ni zmanjšala v tem času niti za en sam cm, torej dokazan uspeh je. Velik uspeh je tudi, da vsi v ciglarni, še dobijo vsak mesec lepe plače,pa tudi če jim je osnovna naloga mešanje megle in se lepo gledati. Super, reče tovarišica. Pepi, ko boš velik boš tudi ti lahko super sposoben šerif, le vprašanje, če v tej grapi ne boš ostal sam. Vaška opravljivka je sporočila dve dobri novici: mali šerif gre že čez 10 mesecev iz ciglarne v dokončno pozabo in »masaker fant« je dobil tako kot njegov ljubi vodža čevelj v tazadno. Bog pa res vse poplača.

Včeraj spet žalost in veselje. Na obisku v mojem rodnem kraju sem s solzami v očeh ugotovil, enakega mnenja so bili tudi številni turisti, ki so se še pozno zvečer sprehajali po neskončno napredni in lepo urejeni moji vasi, da še vedno ni g. župan dal namestiti njemu dragih lučk, pa jih že bo. Povedali so mi pa, da bo g. župan ukinil kabelsko televizijo. Ukrep seveda podpiram, saj ni razloga, da zvečer moji krajani gledajo kaj se v drugih občinah pozitivnega dogaja (še posebno v sosednjih občinah). Te dobre novice bi lahko spremenile izredno dobro mnenje njegovih številnih prijateljev in volivcev. Dobro bi bilo, da ukine, verjetno mu to žal ne bo uspelo, tudi naj poslušan radio. Tudi ta radio bi ga lahko oviral ob novem pohodu na prestol. G. župan, vi ste preprosto car.

Tovarišica nam je postavila nemogoče vprašanje: zakaj ni bilo na prazniku (požrtija) v našem selu amortizirane revizorke (če bi padla iz višine svojega ega na višino svoje inteligence bi se zanesljivo ubila, enako bi se zgodilo njenemu ljubljenemu vodži – mali šerif)? Po dolgotrajnem razmisleku nas vseh v pomožni šoli, le vstane Mihec (snemalec) in samozavestno reče: jasno, ker ne bi dobila nič plačano, pa še genialnih pobud ne bi smela izdahnit. Super odgovor, a ne je pripomnila naša zlata tovarišica. Kar tako naprej, NE NAŠI.

G. župan, vse čestitke za veličastno praznovanje, tudi če ste datum malo zgrešili in *lepo voden obred* v soboto. Prav je, da se je zbralo toliko prijateljev, da ne rečem bratov (po lastni izkušnji vem, da se bratje običajno ne ljubimo preveč) iz tujine, to je dokaz, da vi lahko sodelujete z vsemi, če domačini tega ne razumejo je to njihov problem. Če se že ne da v domačem okolju postoriti nič pametnega, je prav da dokažete svojo sposobnost na mednarodnem področju. Jaz že tri leta trdin, da ste sposoben bistveno več, kot le za vaškega župana. Vaša velika sposobnost je tudi edini razlog, da vam domačini ne morejo slediti v razmišljanju in pametnih odločitvah. Tudi Einsteina so razumeli šele po njegovi smrti. Prav je, da se vaši svetniki niso udeležili proslave in zakuske, saj so s tem dokazali, da jim ni za lastni interes, temveč le za skupno dobro. Če so vaši že na sejah občinskega sveta tiho, je prav, da so ostali doma. Prav je tudi, da na proslavi ni bilo podjetnikov, sosednih županov ali celo ministrov, ter druge nepotrebne navlake, ki bi s svojo prisotnostjo le motili slovesno odlično vzdušje. G. župan le tako naprej in za našo dolino ni strahu, tu recesije ali revščine potem res nikoli ne bo.

Tovarišica nas je spraševala zakaj je letos praznik (požrtija na račun davkoplačevalcev) v naši grapi tri (3) prej kot je normalno oz. kot je bilo vsa leta. Smo razmišljali in razmišljali, pa smo le ugotovili, da so bratje taljani tako lačni, da ni bilo mogoče več potrpeti. To bi bil lahko eden od razlogov. Pa jasno šerif potrebuje počitek po napornem nošenju čikn okrog vratu (bojimo se da mu bodo kmalu zlezle (čikne) v zapestje. Ne bojte se je še rekla, če smo (so) zdržali pot taljani v črnih srajcah 23 let bomo ja še eno leto pod malim šerifom. Caooo

Da ne pozabite, jutri se ne dela, jutri je praznik, jutri bo g. župan slavnostno sporočil, kaj vse dobrega, pomembnega se je v enem letu v tudi moji cerkljanski pokrajini zgodilo. Tu se kriza ne čuti, tu zastoja v razvoju ni, tu delavnih mest za intelektualce in udarne fizične delavce ne manjka. Velika škoda, da nisem med povabljenimi, da bi na veliki proslavi veličasten govor slišal v živo, tam bodo zbrani vsi podjetniki, direktorji, kulturniki, izobraženci, bratje iz tujine in še in še. Škoda le, da bo mogočna proslava v prostorih, ki jih je utrdil prejšnji župan Kavčič, res škoda da ni proslava v novi športni dvorani, ki jo je sedanji g. župan obljubil pred volitvam svojim zvestim volivcem. Lahko bi bila (proslava) tudi v novih prostorih mogočne večnamenske hiše v najlepši vasi, kjer diši po želodcu (diši a kupiti se ga ne da). Bo tam morda pa drugo leto. Skratka, sokrajani, bodite jutri vsi praznično urejeni in se veselite uspehov svojega prijaznega in uspešnega g. župana. Veliko solz sreče vam želim.

men se zdi, da baste vi dal dabil navga Å¡erifa in tud izgubl svaja identiteta, ka niste spasabn sam sebe rihtat