KRALJESTVO JAPONSKEGA DRESNIKA SREDI CERKNEGA

Lahko bi rekli: "Saj ni res, pa je!" V času, ko številni tiskani mediji (Cerkljanske novice, julij, 2026) opozarjajo na zloveščo invazivno rastlino, ki jo poznamo pod imenom japonski dresnik, se je ta v enem letu iz komaj opaznih bilk razrasel v celo plantažo. V Cerknem, ob Cerknici, pri bodočem avtobusnem postajališču, je izpodrinil vse običajno rastlinje tega območja.

Gre za najbolj invazivno rastlino, proti kateri se bori ves svet. Ni le to, da rastlina ustvarja monokulturno krajino, pač pa s trdoživostjo ogroža celo gradbene objekte, saj njene korenine prodirajo v najmanjše razpoke.

Japonski dresnik pa v Cerknem ni od včeraj, ve povedati dr. Jože Bavcon, biolog, po rodu Cerkljan.

„ Japonski dresnik (Reynoutria japonica syn. Falopia japonica) je prvič prišel v Cerkno v sedemdesetih letih, ko so obnavljali Ciletovo hišo, nekdanjo banko na placu. Tja so od nekod pripeljali zemljo, kjer je nastala monokultura, ki se je širila naprej. Je tipična rastlina gradnje, ker gradbeniki posebej zaslužijo s prevozom zemlje iz kraja v kraj in nato nazaj.

Dejstvo je, da tedaj semena rastlin še več ali manj niso bila kaljiva, kar so še v začetku osemdesetih let dokazali tudi v poskusih v Botaničnem vrtu. V devetdesetih letih pa je z vse toplejšimi poletji in daljšo vegetacijsko sezono tudi seme postalo kaljivo. In tako je vrsta dobesedno podivjala. Kasneje, z osamosvojitvijo, smo zelo pozabili na to, da je s pokrajino potrebno gospodariti. Nekoč je bilo vse obdelano, danes ni več tako in zato je japonski dresnik postal kralj velikih površin, kjer se lahko širi. Zato bi ga bilo res dobro čim prej zatreti, da se ne bo množil še naprej.

Za uničevanje je najbolje rastlino izkopati po dežju, pomaga pa tudi stalna košnja, da ne dobi listne mase. Tam, kjer je mogoče in dovoljeno, je najučinkovitejše sredstvo Boom efekt, ki pa je seveda strupen in je potrebno z njim ravnati v skladu z vsemi pravili. To je posebej pomembno v tem primeru, ker je japonski dresnik ob vodotoku,“ poudarja Bavcon.

V bližini kraja, kjer je nastala fotografija, bo v kratkem novo gradbišče, kar bo lahko pripomoglo k širjenju te nadloge. Skrajni čas je za ukrepanje.

Tako kot japonski dresnik tudi polži na Cerkljanskem sodijo v rubriko „Še pomnite tovariši“, ve povedati dr. Bavcon:

„Tudi rdeči polži so v Cerkno prišli, ko so v prvi polovici sedemdesetih let prenavljali in povsem poravnali pokopališče ob cerkvi sv. Jerneja. Tudi tja so z zemljo ali pa s samimi vozili prinesli te polže, ki so se potem širili s pokopališča. Čez nekaj leto so bili že na Plužnjah in tako dalje. Tedaj so bile zime mrzle in je bila širitev počasna, danes pa se hitro širijo, saj preživijo vse naše zime“, še pojasnjuje dr. Bavcon.

Kaj torej storiti?

Ivan Seljak