144 KUKSOV ZA DEŽELNEGA KNEZA

V Mestnem muzeju Idrija so v dneh ob odprtju nove stalne razstave Po sledi Merkurja. Idrija-Almadén izdali publikacijo "144 kuksov za deželnega kneza". Delo je hkrati prva številka sveže nastale muzejske knjižne zbirke Merkuriateka, kjer bodo predstavljali originalna dela s področja lokalne zgodovine.

Prva številka nove muzejske zbirke je posvečena 440. obletnici deželnoknežjega prevzema idrijskega Rudnika, ki smo jo zabeležili leta 2015. S pomočjo arhivskih virov so strokovnjaki Mestnega muzeja Idrija skušali poustvariti dogajanja in procese v letih pred podržavljenjem, ko so knežje oblasti v Gradcu zelo analitično in celostno obravnavale način obratovanja idrijskega rudnika, njegov lastniški ustroj in trgovanje z živim srebrom. Temu v današnjem gospodarskem jeziku pravimo "skrbni pregled", ki je oblika pridobivanja ključnih informacij o poslovanju nekega podjetja pred nakupom, investiranjem ali pripojitvijo.Na podlagi teh ocen se je deželni knez Karel II. Avstrijski leta 1575 odločil podržaviti idrijski rudnik. Podržavljenje rudnika se je zgodilo v prelomnem obdobju svetovne zgodovine. Novi vek je med drugim prinesel odkritje novih čezoceanskih dežel, kar je neposredno vplivalo na gospodarsko rast in razvoj dogodkov v Evropi, ki so jo tedaj pretresali tudi notranjepolitični, vojaški in verski nemiri.

Idrija je v tem času pomembno sooblikovala širše družbeno dogajanje. Rudnik živega srebra, drugi največji tovrstni rudnik na svetu, je postajal ob španskem Almadénu opazna gospodarska družba, ki je oskrbovala trg z izjemno in redko surovino. Povpraševanje po njej -po živem srebru, je od srede 16. stoletja dalje konstantno naraščalo, saj je na novo uvedeni postopek amalgamiranja postal osrednji način pridobivanja predvsem srebra in delno zlata v južnoameriških rudnikih. Žlahtni kovini sta kot surovini in kot denar v povečanem obsegu stopili na evropski trg in spodbudili premike na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju.

Metka Rupnik

(vir: MMI)

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.