MONOGRAFIJA TRENTA IN SOčA: DOLINA IN NJENI LJUDJE

V Domu Trenta bo nocoj ob 19. uri potekala predstavitev monografije Trenta in Soča: dolina in njeni ljudje.

Monografsko publikacijo izpod peresa Janeza Bizjaka bodo nocoj predstavili v okviru prireditev Trentarskega senjama, obenem pa dogodek predstavlja tudi eno v vrsti obeležitev 20-letnice Doma Trenta.

Dolina Trente in Soče doslej še ni bila predstavljena v samostojni knjigi, ki bi celostno zajela njeno preteklost, sedanjost in njene posebnosti, po katerih se razlikuje od drugih alpskih dolin. Trento so v preteklosti opisovali različni umetniki, zgodovinarji, botaniki in drugi naravoslovci, domači potopisci in tuji svetovni popotniki, številni gorniki in planinci, ljubitelji narave in naključni obiskovalci.

V dvajsetih letih proučevanja Trente in Soče se je nabralo nekaj novih odkritij, ki po mnenju Janeza Bizjaka dokazujejo prvo poselitev že v antiki. V knjigi pa so prvič predstavljeni novi snovni dokazi, ki bodo služili kot dobra osnova za nadaljnja raziskovanja.

Bizjakova monografija jasno kaže, da je bilo življenje ob zgornjem toku reke Soče vedno trdo in težko, pogoji preživetja pa skrajno neusmiljeni. V publikaciji lahko spoznamo, da so se moški prebivalci v preteklosti preživljali kot iskalci in nabiralci rud ter rudarji, železarji in fužinarji, drvarji in kopiščarji (oglarji), kovači in kolarji, mlinarji in žagarji, škafarji in tesarji, pastirji, kozarji in ovčarji, sirarji in mlekarji, kosci in sekači, logarji, gozdni delavci, lovci in divji lovci, cestarji in vrtnarji, gorski vodniki in graditelji planinskih poti, oskrbniki planinskih koč, nosači in tovorniki, vrharji in splavarji. Ženskam pa je bila naložena skrb za otroke, za kuhinjska opravila, za predelavo volne in pletenje ter delo na njivah.

V 2. polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja je dolina dočakala začetek bistvenih razvojnih premikov. Ustanovitev Turističnega društva Soča Trenta leta 1988, razvojne Zadruge Soča Trenta leta 1992 ter izgradnja MHE Krajcarca in druge novosti so mejniki, ki so v dolino prinesli novo upanje. In prav mladi domačini so po mnenju avtorja monografije tisti, ki so dolini začrtali nova miselna obzorja, ki se, tako Janez Bizjak, ne končajo na grebenih okoliških gora.

Predstavitev monografije, ki nedvomno pomeni bogat doprinos k ohranjanju zgodovine in kulturne dediščine te doline v kraljestvu Zlatoroga, bodo s kulturnim programom obeležili člani Kulturnega društva Triglav Trenta, ki bodo uprizorili odlomek iz recitala Zlatorog.

Matej Kavčič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.