NA RAZSTAVI O ARHIVIH TUDI IDRIJA

V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, v prostorih, kjer je bilo včasih poveljstvo 9. armadnega območja JLA, je do 10. maja na ogled razstava o slovenskih arhivih z naslovom Arhivi -zakladnice spomina. Na njej so razstavljeni tudi trije dokumenti iz naših krajev.

Na tej pregledni razstavi slovenske arhivske dediščine je Idrija, med drugim, omenjena na najstarejšem zemljevidu dežele Kranjske, o mestu pričata tudi dve fotografiji, in sicer o pridobivanju živega srebra in o kamšti. Avtor omenjenih del je neznan, prav tako se ne ve, v katerem obdobju so nastala.

Na ogled je tudi najstarejša v Sloveniji hranjena pergamentna listina ali listina grofov Celjskih. Kdo hrani najstarejšo matično knjigo? Katere dajatve so plačevali naši predniki? Kako zveni uradovalna slovenščina 16. stoletja? So stare fotografije in filmi res tako dobro ohranjeni? Kako so nekoč agitirali pred plebiscitom? Komu se je zameril Stane Kavčič? Tako organizatorji nizajo vprašanja, odgovore pa ponujajo na razstavi.

Na tokratni sodeluje večina od desetih slovenskih arhivov, ki skupaj hranijo 75 kilometrov gradiva, izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Vse razstavljeno gradivo in fotografije, so razvrščeni v šestnajst razstavnih poglavij. K sodelovanju so namreč povabili vse slovenske javne oziroma državne in cerkvene arhive. Na razstavi si je mogoče ogledati 170 eksponatov in digitalizirano gradivo. Gre pravzaprav za nekakšen izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov, za nekakšen prerez ali vzorec ohranjenega arhivskega gradiva. Iz 75 kilometrov arhivskih polic in škatel so namreč v Narodnem muzeju Slovenije izbrali nekaj vzorčnih metrov in pripravili izbor, ki poleg lepote arhivskega gradiva, razodeva tudi ljudi različnih slojev, njihovo okolje in čas, njihova hotenja, načrte, njihovo delo in dosežke.

Na vprašanje, kakšna je usoda arhivske dediščine, ki je bila last bivše Jugoslavije, direktor Narodnega muzeja Slovenije Bojan Cvelbar odgovarja, da je večinoma zanjo dobro poskrbljeno in se je ne da deliti na pet delov, ampak ostaja v Beogradu kot skupna dediščina, ki pa bo šla v digitalizacijo, še prej pa je treba narediti seznam arhivskega gradiva, ki se nanaša na našo državo in je bil iz različnih razlogov odpeljan v Beograd. Gre predvsem za gradivo slovenskih partizanskih enot ter vojaških sodišč.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.