JEŽKI SKRITI PRED POGLEDI

Nestabilno vreme v letošnjem poletju turiste privablja na ogled podzemnih jam. Teh je v Sloveniji kar 9083. Zaprtih in odprtih jam z nadzorovanim vstopom je 217, 22 jam pa je opredeljenih kot turističnih. Nekatere jame prav zaradi muhastega vremena beležijo večji obisk.

Å tevilo obiskovalcev najbolj obiskane jame - Postojnske jame, Predjamskega gradu in ostalih znamenitosti, ki jih ima v upravljanju podjetje Postojnska jama iz leta v leto narašča in je v lanskem letu doseglo skoraj 800.000 gostov. Dnevni obisk Postojnske jame je skozi leto zelo različen, največ obiskovalcev pa prihaja na obisk v poletnih mesecih, ko je tudi v letoviških krajih več gostov.

Dnevi, ko dežuje, pripeljejo več obiskovalcev, saj se takrat ti raje odpravijo na enodnevne izlete, še posebej če je možna izbira destinacije, kamor vremenski vplivi ne sežejo,

Podobni podatki veljajo za Å kocjanske jame, ki pa so v komercialnem smislu precej skromnejše.

Običajno jamo na dan obišče med 500 in 800 obiskovalci, so pa ob večjih skupinah dnevno našteli tudi do 1000 obiskovalcev. Å tevilo obiskovalcev se pri njih v zadnjih letih zvišuje, povprečno pa jih na leto obišče preko 100.000 obiskovalcev, lani recimo 111.000.

Medtem ko so kalcitne sige in kapniki v jamah običajen pojav, krasijo snežnobeli aragonitni kristali le redke jame v svetu. Ena izmed njih je tudi v Sloveniji - Aragonitna Ravenska jama pri Cerknem, v kateri je 352 metrov dolg splet rovov na treh ravneh. Žal je jama že več let zaprta zaradi nezmožnosti dogovora med lastnico ozemlja pri vhodu v jamo, Občino Cerkno in Jamarskim društvom Idrija, ki je to imenitno jamo pred leti uredilo za ogled.

Ravenska jama že desetletja, pa tudi stoletja buri duhove. Znano je, da jo je že leta 1832 po naključju odkril kmet Martin ÄŒelik. Tisto in še naslednje leto je toča potolkla večino pridelka v vasi, zato so dogodke povezali z jamo in jo nemudoma zaprli. Å ele v 2. polovici prejšnjega stoletja so se pričele ponovne raziskave jame, desetletja urejanja. Jamarji iz Idrije so jo uredili za skupinske oglede in jo celo elektrificirali. Žal so neurejene lastniške razmere pripeljale do ponovne zaprtje jame. Leta 2005 je bil odkrit nov vhod v aragonitno podzemlje, toda le nekaj srečnežev je lahko videlo bogastvo pod zemljo. Govorice o velikem odkritju so v nekaj tednih skrivnostno potihnile. Leta 2007 je svet obšla celo poštna znamka z aragonitnim ježkom.

Vse to pa ni zadostovalo, da bi se naredil korak naprej. Ker se hitro bližajo lokalne volitve, lahko pričakujemo, da bo ravenska jama sestavni del programov vseh županskih kandidatov -kot že nekaj volitev doslej. In če pobrskamo še po internetnih straneh, lahko ugotovimo, da Aragonitno jamo omenjajo številni turistični portali, najpogosteje le zaradi polnjenja vsebin po principu "copy -paste". Posamezne, tudi slovenske, internetne strani pa v ravensko podzemlje vabijo, ne da bi omenile, da je že več kot desetletje zaprta.

Ivan Seljak

Na sliki: Mlajšim generacijam je aragonitni ježek poznan le s fotografij ali pa z maksimum karte Filatelističnega društva Idrija

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.