ZadnjiÄ je bilo v ZapraÅ¡enki dneva omenjeno, da so na Slovenski Popevki sodelovali tudi tuji pevci, ki so izvajali priredbe slo. popevk. Mislim, da bi bilo zanimivo sliÅ¡at tudi te izvedbe, kolikor jih paÄ je, oziroma, Äe so v arhivu radia. Verjetno ne bi bilo niÄ narobe, Äe bi bile kar v DomaÄi zapraÅ¡enki, glede na to, da gre za domaÄe avtorje. Pa Å¡e to vpraÅ¡anje bolj zaradi radovednosti; Kdaj je ena pesem zapraÅ¡enka - koliko let mora biti stara, da gre v to rubriko? Hvala in lep pozdrav
Pisma bralcev
Petek, 06. februar 2009, ob 09:54ZAPRAÅ¡ENEC
JERNEJ
Se opraviÄujem, želel sem napisati SOMIÅ LJENIKI.
JERNEJ
HA HA, ljudska stranka...
Iskreno povedano, KavÄiÄ in somoÅ¡Äjeniki naredijo veliko za kmete, malo za ostale stvari.
Iskreno povedano, KavÄiÄ in somoÅ¡Äjeniki naredijo veliko za kmete, malo za ostale stvari.
SUZANA
NO kaj Äe bi objavljali tudi stran o zaposlitvah.No to sem rekla kar tako ,Äe je možno ,ker radia nE MOREÅ POSLUÅ ATI cel DAN Äe te ni doma:ali pa Äe bi uvedli rubriko cvetka dneva in bi vsak dan povedali kakÅ¡en vic ali pa nauk življenja: bi Malo popestrili program kar pa ne trdim da ni dober; to je le tako :; će bi želeli kakÅ¡no idejo: DRUGAÄŒE JE PA odmev ZELO okey in ga rada posluÅ¡am; Äe je le možno: LE LEPO NAPREJ VAM ŽELIM ..LP
SUZANA
kaj Äe bi objavljali tudi stran o zaposlitvah no nevem Äe je to možno?? To spraÅ¡ujem zato , ker radia ne moreÅ¡ posluÅ¡ati cel dan ,Äe te ni doma. Samo vpraÅ¡am.ÄŒE pa bo odgovor pa najlepÅ¡a HVALA.PA rubrika CVETKA dneva , Äe bi povedali vsak dan kakÅ¡en vic, mogoÄe bi ga sneli iz interneta. BI malo popestrili dan. NO to je vaÅ¡a odloÄitev , ali pa kakÅ¡en življenski nauk.TO sem predl. kar tako.lp
Se strinjam gospod Andrej,Äeprav morate vedeti,da tudi v samem srediÅ¡Äu Cerkna mnogi nimamo Å¡irokopasovnega dostopa do interneta,ker ta ni možen,reÅ¡itve pa Å¡e dolgo ne bo,ste pa predvsem okoliÄani med glavnimi "krivci",da imamo že dve desetletji eno ta isto "nesposobno"oblast.
ANDREJ
Ne, ne, Suzana ni bil radio, bil sem sam en poslušalec, ki ti je govoril iz izkušenj:)
SUZANA
Ta rubrika je pa taka .Tudi ,Äe bi predlagala Å¡e kakÅ¡no oddajo , bi jo skritizirali preden bi zaživela.Imam idejo pa vem da bi bil plaz , ker je zaÄelo deževati.lp
ANDREJ
KS Otalež (Jazne)
Pozdravljeni! Kot obÄan obÄine Cerkno moram tudi sam potožiti nad stanjem v eni izmed vasi na tem obmoÄju. Zdi se mi namreÄ prav, da o nekaterih stvareh spregovorimo naglas.
Doma sem v KS Otalež, natanÄneje v Jaznah. Je že tako, da živimo v Äasu intenzivne globalizacije, ki se ji hoÄeÅ¡ noÄeÅ¡ ne morejo izogniti niti vasice v cerkljanskem hribovju. ObÄinski možje vedno radi poudarjajo, kako pomemben je razvoj podeželja in kako veliko obÄina postori na tem podroÄju. Kljub temu pa nisem povsem prepriÄan, da je temu tudi v naÅ¡i mali vasici res tako. Tempo življenja postaja vse hitrejÅ¡i, moderne tehnologije pa naj bi nam prihranile dragocene minute in nam približale vsaj nekatere osnovne storitve, ki jih je tako danes mogoÄe opraviti kar iz domaÄega naslonjaÄa - e-poÅ¡ta, e-banke, e-davki, e-trgovine, e-uprava, e-oglaÅ¡evanje, poleg tega pa Å¡e Å¡tevilne druge storitve, ki jih omogoÄa že dostop do (Å¡irokopasovnega) interneta. Prav tu tiÄi prvi problem. Medtem, ko lahko veÄina vse prej omenjeno stori od doma, se moramo nekateri za take storitve odpeljati vsaj v Cerkno, po vsej verjetnosti pa tudi na upravno enoto v Idriji. Pristojni namreÄ kljub prigovarjanju in skorajda moledovanju ne storijo prav niÄesar, da bi tudi v naÅ¡i vasici dobili kolikor toliko spodobno internetno povezavo. Medtem ko v prestolnici polagajo optiÄne kable za super hitre prenose podatkov, v veÄjih naseljih se ponaÅ¡ajo z ADSL povezavami vsaj tretje generacije, ko celo v Cerknem v okolici obÄinske stavbe morebitnim uporabnikom nudijo brezžićno povezavo s svetovnim spletom, v naÅ¡i vasici Å¡e vedno vleÄemo kable iz telefonskih vtiÄnic in do medmrežja dostopamo preko klicnega dostopa. Verjetno mi ni potrebno poudarjati, da veÄina predstavnikov mlajÅ¡ih generacij sploh ne ve veÄ kaj je klicno dostopanje do interneta, saj je bilo to v uporabi v zaÄetku 90. let prejÅ¡njega stoletja. MogoÄe se sliÅ¡i banalno, vendar je vsa stvar lahko zelo moteÄa. Internetne strani so danes prilagojene hitremu prenosu podatkov, zato s takim dostopanjem do interneta, ki ga nekateri rabimo v službene namene, Älovek ne pride veÄ daleÄ. Tudi spletna stran radia Odmev je bila nenazadnje težek zalogaj in sem porabil kakih deset minut, da mi je uspelo priti do pisanja tega pisma. Žalostno je, da smo že pred leti dobili povsem novo stavbo, kamor naj bi namestili sodobno telefonsko centralo, ki bi tukajÅ¡njim prebivalcem omogoÄala, da bi Å¡li v korak s Äasom in se povezali s svetom. Ta sedaj že dolga leta sameva in Äaka, da bi dobila primerno vsebino, a vse zaman. Peticije ne zaležejo, obÄina molÄi, Telekom pa poudarja, da "se namestitev nove centrale ne izplaÄa" in da "ni sredstev za namestitev centrale". SpraÅ¡ujem se, ali morajo družbe, ki imajo na nekem podroÄju popoln monopolni položaj, prav od vsakega potencinalnega uporabnika imeti profit? Zakaj ne bi tudi uporabniki vsaj kdaj pa kdaj imeli od njih koristi, za katero je seveda vsak mesec potrebno plaÄati izstavljeni raÄun. Ob tem gre graja tudi možem na obÄini, saj za reÅ¡itev tega problema kljub pozivom doslej niso storili Å¡e niÄesar. Moje skromno mnenje je, da bi bili tudi sami dolžni prispevati del sredstev (Äe drugaÄe paÄ ne gre), glede na to, da vedno radi poudarjajo, kako pomembno je, da se podeželje razvija. Kot reÄeno, problem je morda na prvi pogled videti precej banalen, vendar ni povsem tako, saj so tovrstne tehnologije tesno in neobhodno povezane z marsi katero dejavnostjo, ki bi bila za kraj dobrodoÅ¡la, Äe ne celo nujno potrebna. Tudi vodilni v KS Otalež pa (vsaj zdi se mi) pri reÅ¡evanju tega problema niso pretirano aktivni.
Medtem celotno obmoÄje poÄasi umira. Zanimivo je dejstvo, da smo samo v zanjih nekaj letih izgubili najprej župnika, nato trgovino, bolj ali manj ji sledi tudi gostilna, nazadnje pa sta svoja vrata zaprla tudi vrtec in Å¡ola. Prav to, kar smo izgubili, so glavni pokazatelji tega, kako živ je kraj. Glede na to, da je vse samo Å¡e preteklost, naÅ¡ kraj postaja samo Å¡e spalno naselje. Edino kulturno življenje z veÄ delujoÄimi druÅ¡tvi je tisto, ki vÄasih Å¡e preseka monotonost vsakdanjika, pa tudi to ob pasivnosti tistih, ki bi morali tako dejavnost spodbujati, poÄasi zamira. ObÄina tudi v primeru zapiranja javnih ustanov ni pokazala kaj dosti zanimanja. Nekako normalno je postalo, da se življenje vse bolj seli v dolino. Sam se s tem sicer ne strinjam, ob tako maÄevskem odnosu obÄine pa bomo poÄasi vsi prisiljeni spakirati svoje kovÄke in oditi drugam. Kraj smo vsekakor ljudje in ne trdim, da je za vse naÅ¡teto kriv (ne)dostop do interneta. Kljub temu pa je ta zagotovo eden izmed dejavnikov, saj je to eden izmed osnovnih pripomoÄkov za delo in izobraževanje mladih, na katerih pa temelji naÅ¡a prihodnost v teh krajih. Sam, kot sem že veÄkrat povedal, kot glavnega krivca vidim obÄino, ki ima za te kraje vse premalo posluha. Edino kar se je na naÅ¡em obmoÄju v zadnjem Äasu spremenilo, je nova asfaltna prevleka na delu ceste od Pluženj do Otaleža. Vse pohvale, vendar pa niti v tem primeru sredstva niso priÅ¡la iz obÄinske blagajne, saj je v Äasu del obmoÄje krasila velika informativna tabla, kjer je pisalo, da cesto obnavljajo s sredstvi iz skladov EU.
IstoÄasno na enem najprometnejÅ¡ih odsekov na tem obmoÄju, ki Primorsko povezuje z Gorenjsko, po manjÅ¡ih obnovitevnih delih, že leto in pol Äakamo na novo asfaltacijo par deset metrov ceste. OÄitno se bomo morali zadovoljiti kar z razritim makadamom, ki ga znatno poslabÅ¡a vsako deževje. Niti pomisliti pa si ne upam, kaj se bo zgodilo sedaj, ko makadam po sneženju obilno zasipajo s soljo.
Razlogov za slabo voljo je skratka veÄ kot dovolj. To je le nekaj najbolj "boleÄih" zgodb, za katere se obÄina (in prav tako KS) sploh ne oziroma bolj malo zmeni.
MogoÄe sem bil predolg in sem v zgornjem tekstu prav gotovo storil veÄ slovniÄnih napak. Naj mi kritiÄna oÄesa bralcev oprostijo in se poskuÅ¡ajo osredotoÄiti na bistvo tega pisanja. Rad bi, da se na to kdo odzove. ÄŒe se ne bo, bo paÄ potrebna drugaÄna oblika izražanja nezadovoljstva in verjamem, da bi se mi pri tem marsikdo pridružil. V dolini (na obÄini) se morajo zavedati dejstva, da nismo prebivalci okoliÅ¡kih vasi prav niÄ manj vredni kot tisti, ki živijo v srediÅ¡Äu Cerkna, poleg tega pa tudi, da so skromno in razmeroma kmeÄko prebivalstvo v zadnjih letih nadomestile mlade generacije, ki so prav tako izobražene in v koraku s Äasom, kot tiste v "mestu". VÄasih namreÄ dobim obÄutek, da nas "oblasti" Å¡e vedno obravnavajo in dojemajo tako, kot to v eni od svojih pesmi (ki naj bi govorila prav o ljudeh iz teh krajev) pripoveduje Iztok Mlakar: "NeÄ jest na vim, ka sm s hribav dama!" Ti Äasi so (žal) že davno mimo!
Doma sem v KS Otalež, natanÄneje v Jaznah. Je že tako, da živimo v Äasu intenzivne globalizacije, ki se ji hoÄeÅ¡ noÄeÅ¡ ne morejo izogniti niti vasice v cerkljanskem hribovju. ObÄinski možje vedno radi poudarjajo, kako pomemben je razvoj podeželja in kako veliko obÄina postori na tem podroÄju. Kljub temu pa nisem povsem prepriÄan, da je temu tudi v naÅ¡i mali vasici res tako. Tempo življenja postaja vse hitrejÅ¡i, moderne tehnologije pa naj bi nam prihranile dragocene minute in nam približale vsaj nekatere osnovne storitve, ki jih je tako danes mogoÄe opraviti kar iz domaÄega naslonjaÄa - e-poÅ¡ta, e-banke, e-davki, e-trgovine, e-uprava, e-oglaÅ¡evanje, poleg tega pa Å¡e Å¡tevilne druge storitve, ki jih omogoÄa že dostop do (Å¡irokopasovnega) interneta. Prav tu tiÄi prvi problem. Medtem, ko lahko veÄina vse prej omenjeno stori od doma, se moramo nekateri za take storitve odpeljati vsaj v Cerkno, po vsej verjetnosti pa tudi na upravno enoto v Idriji. Pristojni namreÄ kljub prigovarjanju in skorajda moledovanju ne storijo prav niÄesar, da bi tudi v naÅ¡i vasici dobili kolikor toliko spodobno internetno povezavo. Medtem ko v prestolnici polagajo optiÄne kable za super hitre prenose podatkov, v veÄjih naseljih se ponaÅ¡ajo z ADSL povezavami vsaj tretje generacije, ko celo v Cerknem v okolici obÄinske stavbe morebitnim uporabnikom nudijo brezžićno povezavo s svetovnim spletom, v naÅ¡i vasici Å¡e vedno vleÄemo kable iz telefonskih vtiÄnic in do medmrežja dostopamo preko klicnega dostopa. Verjetno mi ni potrebno poudarjati, da veÄina predstavnikov mlajÅ¡ih generacij sploh ne ve veÄ kaj je klicno dostopanje do interneta, saj je bilo to v uporabi v zaÄetku 90. let prejÅ¡njega stoletja. MogoÄe se sliÅ¡i banalno, vendar je vsa stvar lahko zelo moteÄa. Internetne strani so danes prilagojene hitremu prenosu podatkov, zato s takim dostopanjem do interneta, ki ga nekateri rabimo v službene namene, Älovek ne pride veÄ daleÄ. Tudi spletna stran radia Odmev je bila nenazadnje težek zalogaj in sem porabil kakih deset minut, da mi je uspelo priti do pisanja tega pisma. Žalostno je, da smo že pred leti dobili povsem novo stavbo, kamor naj bi namestili sodobno telefonsko centralo, ki bi tukajÅ¡njim prebivalcem omogoÄala, da bi Å¡li v korak s Äasom in se povezali s svetom. Ta sedaj že dolga leta sameva in Äaka, da bi dobila primerno vsebino, a vse zaman. Peticije ne zaležejo, obÄina molÄi, Telekom pa poudarja, da "se namestitev nove centrale ne izplaÄa" in da "ni sredstev za namestitev centrale". SpraÅ¡ujem se, ali morajo družbe, ki imajo na nekem podroÄju popoln monopolni položaj, prav od vsakega potencinalnega uporabnika imeti profit? Zakaj ne bi tudi uporabniki vsaj kdaj pa kdaj imeli od njih koristi, za katero je seveda vsak mesec potrebno plaÄati izstavljeni raÄun. Ob tem gre graja tudi možem na obÄini, saj za reÅ¡itev tega problema kljub pozivom doslej niso storili Å¡e niÄesar. Moje skromno mnenje je, da bi bili tudi sami dolžni prispevati del sredstev (Äe drugaÄe paÄ ne gre), glede na to, da vedno radi poudarjajo, kako pomembno je, da se podeželje razvija. Kot reÄeno, problem je morda na prvi pogled videti precej banalen, vendar ni povsem tako, saj so tovrstne tehnologije tesno in neobhodno povezane z marsi katero dejavnostjo, ki bi bila za kraj dobrodoÅ¡la, Äe ne celo nujno potrebna. Tudi vodilni v KS Otalež pa (vsaj zdi se mi) pri reÅ¡evanju tega problema niso pretirano aktivni.
Medtem celotno obmoÄje poÄasi umira. Zanimivo je dejstvo, da smo samo v zanjih nekaj letih izgubili najprej župnika, nato trgovino, bolj ali manj ji sledi tudi gostilna, nazadnje pa sta svoja vrata zaprla tudi vrtec in Å¡ola. Prav to, kar smo izgubili, so glavni pokazatelji tega, kako živ je kraj. Glede na to, da je vse samo Å¡e preteklost, naÅ¡ kraj postaja samo Å¡e spalno naselje. Edino kulturno življenje z veÄ delujoÄimi druÅ¡tvi je tisto, ki vÄasih Å¡e preseka monotonost vsakdanjika, pa tudi to ob pasivnosti tistih, ki bi morali tako dejavnost spodbujati, poÄasi zamira. ObÄina tudi v primeru zapiranja javnih ustanov ni pokazala kaj dosti zanimanja. Nekako normalno je postalo, da se življenje vse bolj seli v dolino. Sam se s tem sicer ne strinjam, ob tako maÄevskem odnosu obÄine pa bomo poÄasi vsi prisiljeni spakirati svoje kovÄke in oditi drugam. Kraj smo vsekakor ljudje in ne trdim, da je za vse naÅ¡teto kriv (ne)dostop do interneta. Kljub temu pa je ta zagotovo eden izmed dejavnikov, saj je to eden izmed osnovnih pripomoÄkov za delo in izobraževanje mladih, na katerih pa temelji naÅ¡a prihodnost v teh krajih. Sam, kot sem že veÄkrat povedal, kot glavnega krivca vidim obÄino, ki ima za te kraje vse premalo posluha. Edino kar se je na naÅ¡em obmoÄju v zadnjem Äasu spremenilo, je nova asfaltna prevleka na delu ceste od Pluženj do Otaleža. Vse pohvale, vendar pa niti v tem primeru sredstva niso priÅ¡la iz obÄinske blagajne, saj je v Äasu del obmoÄje krasila velika informativna tabla, kjer je pisalo, da cesto obnavljajo s sredstvi iz skladov EU.
IstoÄasno na enem najprometnejÅ¡ih odsekov na tem obmoÄju, ki Primorsko povezuje z Gorenjsko, po manjÅ¡ih obnovitevnih delih, že leto in pol Äakamo na novo asfaltacijo par deset metrov ceste. OÄitno se bomo morali zadovoljiti kar z razritim makadamom, ki ga znatno poslabÅ¡a vsako deževje. Niti pomisliti pa si ne upam, kaj se bo zgodilo sedaj, ko makadam po sneženju obilno zasipajo s soljo.
Razlogov za slabo voljo je skratka veÄ kot dovolj. To je le nekaj najbolj "boleÄih" zgodb, za katere se obÄina (in prav tako KS) sploh ne oziroma bolj malo zmeni.
MogoÄe sem bil predolg in sem v zgornjem tekstu prav gotovo storil veÄ slovniÄnih napak. Naj mi kritiÄna oÄesa bralcev oprostijo in se poskuÅ¡ajo osredotoÄiti na bistvo tega pisanja. Rad bi, da se na to kdo odzove. ÄŒe se ne bo, bo paÄ potrebna drugaÄna oblika izražanja nezadovoljstva in verjamem, da bi se mi pri tem marsikdo pridružil. V dolini (na obÄini) se morajo zavedati dejstva, da nismo prebivalci okoliÅ¡kih vasi prav niÄ manj vredni kot tisti, ki živijo v srediÅ¡Äu Cerkna, poleg tega pa tudi, da so skromno in razmeroma kmeÄko prebivalstvo v zadnjih letih nadomestile mlade generacije, ki so prav tako izobražene in v koraku s Äasom, kot tiste v "mestu". VÄasih namreÄ dobim obÄutek, da nas "oblasti" Å¡e vedno obravnavajo in dojemajo tako, kot to v eni od svojih pesmi (ki naj bi govorila prav o ljudeh iz teh krajev) pripoveduje Iztok Mlakar: "NeÄ jest na vim, ka sm s hribav dama!" Ti Äasi so (žal) že davno mimo!
nje, nje, sm podpiÅ¡te se veÄkrat, pa Å¡koda no, ka smo tako negativno nastrojeni.. naj vlada socializem!
res je, Älovek rata kar žalosten, ker ni veÄ socializma, enoumja, diktature...
A bi že nihal, jaz bol razmišlem de na tem radiu manjka zabavnih vsebin...
SpoÅ¡tovani realist! Mislim da je ta del bolj namenjen programu radia Odmev in pustite že te voditeljice pri miru ker so res veÅ¡Äe svojega posla. Vsake oÄi imajo svojega malarja, res je, menim pa, da Å¡koda, ker Maja ne razmiÅ¡lja o karieri Å¡irÅ¡e in to vas oÄitno moti, kakor Seljak - hvala bogu da taki obstajajo in bi se lahko ostali marsikaj nauÄili. Je pa Å¡e veliko kadra, dobrega na radiu, Å¡koda ker se tega vse premalokrat zavedajo... IN Å¡koda da se nekateri podpisujejo kot realisti...........
REALIST
Zakaj ne bi smeli ene prevzetne Maje kritizirati? OÄitno je za nekatere Bog za druge pa gospodiÄna,ki ji daje slavo in moÄ radio ali pa Selak. Pustite vsem svoje mnejje.
RADIO
Ne vem, Äe je bilo zaradi ene besede potrebno toliko hrupa. Sam sem popravil tekst in priÄakujem, da boste svoja razmiÅ¡ljanja v tej rubriki razÅ¡irili v bolj pomembne stvari. S tem, seveda, ne želim zmanjÅ¡ati pomena obÄutka za rabo slovenskega jezika. Ivan Seljak
POŠLJITE SVOJE PISMO
Za pošiljanje pisma se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!