OD KRALJA GRADBIŠČ DO KRALJICE GORA

Malo sem prelistal komentarje na temo japonskega dresnika sredi Cerknega. Ej, kam nas je pripeljalo to politikanstvo, podprto z znanjem, ki smo ga namesto iz knjig posrkali s strežnikov umetne inteligence... Članek o grozeči nevarnosti najbolj invazivne rastline, japonskega dresnika, je bil napisan zgolj kot kot opomin pristojnim, da po eni strani učimo, po drugi pa spregledamo lastne napake. V smislu – poslušajte me, a nikar me ne posnemajte. Nikogar nisem obtoževal, saj niti sam ne vem, na čigavem zemljišču se ta dresnik razrašča. Pač, tam je, v enem letu je nastala cela mala plantaža. Če ga kdo rabi za hrano ali zdravilo, ga lahko po mili volji nabere. 

Nič nimam proti deželi vzhajajočega sonca. Pri naši hiši sta dva Japonca v obliki pločevine, med stotnijo rastlin pa verjetno nobena iz tiste dežele. Morda bo dresnik  nekoč celo zaščiten, če boste tako hoteli. Kot v prejšnjem članku, sem se tudi tokrat naslonil na mnenje stroke in dr. Jože Bavcon mi je poslal prav pomirjujoč članek o imenitni kraljici gora, ki na pobočjih Porezna kraljuje prav te dni. Tam pa dresnika (še) ni.

--------------------------------------------------------------------------------------

Kraljica gora in gamsi

Te dni je kraljica gora (Eryngium aplpinum) v najlepšem cvetenju na južnih pobočjih Porezna. Lani smo poročali o povsem osveženi populaciji kraljice gora na južnem pobočju Porezna. Po udaru strele 4. septembra 2024 v vrh Porezna, je kraljica gora v letu 2025 prav na tem delu bujno zacvetela. Lansko leto je bila tam monokultura kraljice gora, letos pa je kraljica gora nekoliko manj vidna, populacija je ravno tako številčna kot lani, le da so letos med njo ozelenele trave. Zaradi suše izgleda strmo pobočje kot presušena stepa, kjer pa bujno s svojo modrino v velikih šopih izbijajo kraljice gora.  Podoba je res prekrasna saj v valovanju trav modrina posebej izstopa. Kraljice gora pa so po lanski dokaj snežni zimi tudi na strminah, ki jih ni zadela strela, zelo okrepile. Sneg je vsaj zgornji del nekoliko počistil. 

Kot smo že poročali pa je kraljica gora že vsaj zadnjih 20 let prisotna tudi za planinsko kočo na Poreznu. Sem so jo nekateri  vztrajni planinci v  sedemdesetih letih pogosto zasajali, da bi bila ta lepotica vsem obiskovalcem Porezna lažje dosegljiva. Vendar je bilo v tistih časih to povsem brezplodno. Kraljica gora se tam nikoli obdržala. Podobno so poskušali pred kočo imeti tudi mali zelenjavni vrtiček za lastno rabo v koči. Tudi to se tedaj ni obneslo. Ta del je  hladnejši, je na severni strani, kraljica gora- alpska možina kot jo imenujemo, je sicer res alpska rastlina, vendar pa rabi južna pobočja za svoja uspevanja. Torej rabi pogled proti morju, kar je dejansko južna stran, ki je obrnjena proti tržaškemu zalivu in Gradežu in Benetkam. Kako blizu je morje lahko vidimo v zelo jasnih dneh po dežju, še bolj  izrazito pa v jasnih nočeh, ko vidimo lahko luči iz ladij, ki migotajo. Tudi glede na barvitost in modrino socvetja, glede na bleščeče usnjate liste rastlina kaže, da gre za vrsto, ki potrebuje sonce in močno sevanje. Res se je povsem na mulatjeri umaknila višje, vendar ne toliko zaradi toplote, kot zaradi zaraščanja tega spodnjega dela pobočja.

Kraljica gora, ki je v sedemdesetih letih še povsem modro obarvala doline nad mulatjero, ki so jo Italijani gradili v 20 in 30 letih 20 stoletja, ko so po Rapalski pogodbi dobili v last Primorsko, se je kasneje precej izgubila. Z opuščanjem košnje  konec 80ih let  20 stoletja, se je rastišče zelo skrčilo na višje dele, kjer je rastišče še čistil sneg, ki je zgrmel preko strmih skal. V začetku 90ih let se je tam ponovno vzpostavila paša drobnice vendar, ker je le ta preveč motila obiskovalce, je bila v tem delu prehitro ukinjena. Takoj po ukinitvi paše, je dolina nazaj pomodrela, vendar  le za kratek čas. Če bi želeli te strmine ohraniti nezaraščene, je možno to ohraniti smo z regulirano pašo drobnice, kar smo ob ogledu rastišča v 90 letih predlagali. Žal predlog ni bil sprejet. Le z regulirano pašo, bi to rastišče lahko v celoti ohranili. Strele so tudi eden izmed možnih faktorjev za ohranitev vrst, le da požar v začetku naredi večje opustošenje, je pa za naravo  in njeno ohranjanje prav tako  pomemben. 

Kako paša vpliva na raznos semen, se kaže na Malem Poreznu kjer se je kraljica gora vseeno razširila tudi na pašnik, ki gre po grebenu. Tja jo je tedaj zanesla drobnica in tam so rastline tudi ostale. Tako je tukaj prisotna populacija preko 30 rastlin, med njimi so lepi cvetoči modri šopi, katerih seme se vsako leto raznaša naprej.  Zadaj za kočo se je s pomočjo človeka- planincev iz prvotnega vrtička  vzpostavila nova populacija kraljice gora, ki je zbežala iz prvotnega vrtička. Tako smo letos tam našteli že okrog 50 rastlin. 

Poleg kraljice gora pa kot smo že poročali, nastaja dokaj bogata nova populacija  panonskega svišča (Gentiana pannonica). V letošnjem letu smo tam našteli preko 70 šopov rastlin,  mnogi med njimi so pravi cvetoči šopki. Za primerjavo povejmo, da smo prvi šest rastlin tukaj opazili v letu 2013. Od tedaj populacijo spremljamo. Na Medrcah na nadmorski višini 1410 metrov je sicer zaradi paše populacija malo v upadanju, tam tako v  različnih letih naštejemo od 54 do 150 rastlin. V dobrih letih jih cveti približno polovica. Na tem rastišču letos vrsta skoraj  ni cvetela. Tukaj bi bilo priporočljivo za kaki dve leti klasično nahajališče izpustiti iz paše, da bi se populacija ponovno okrepila. Lepo pa se vidi, da zadaj za kočo na nadmorski višini 1590m, pa se rastline širijo  povsem do pašne ograje.

Pa se za konec ozrimo še malo na naravne razširjevalce rastlin. France Bevk ( 1890- 1970) doma iz Zakojce,  je v svojih delih pogosto omenjal gamse kot sposobne živali, ki se znajdejo v teh strminah. Ob 120 letnici otvoritve Bohinjske proge pa velja omeniti, da obstojijo  tudi zapisi v planinskem vestniku že iz odkritja soteske Pasice pri Cerknem v letu 1907, kjer avtor navaja, da so se gamsi v te dele naselili ob gradnji bohinjske proge. Danes so prav gamsi v dneh, ko je obiskovalcev  Porezna malo, na teh strminah zelo prisotni. Prav tam kjer rastejo kraljice gora jih novo nastale travnate površine po streli še posebej privlačijo. Glede na to, da so po streli tukaj nastali povsem sveži travniki, so prav  gamsi tisti, ki so lahko nosilci prenosa semen tudi kraljice gora. Janez Jalen (1891-1966)  v povesti Trop brez zvoncev, govori o tropu divjih gamsov.  Od leta 1939 do leta 1940 je povest izhajal  v goriški mladiki (Goriška mladika začetek izhajanj 1920 konec 1941, Tržaška mladika pa je začela izhajati leta 1957 in letos praznuje 70 letnico). Kot samostojno knjižno delo je JaLnova povest izšla leta 1941. 

Ko sva s sodelavko prejšnji teden pregledovala rastišča kraljice gora v strminah Porezna, ki je letos zacvetela kar nekaj tednov prej, kot je cvetela nekoč, ko je bilo to šele sredi avgusta, se je prav preko rastišča zapodila velika čreda gamsov skupaj z mladiči. Ko so naju zagledali na mulatjeri, so se zapodili po strmini najprej v izohipsi potem v dovolj varni razdalji pa naravnost navzdol in v strmine pod mulatjero.  Še sreča, da sva jih dovolj zgodaj opazila in obstala v varnem zavetju, ko so prožili kamenje, ki je letelo v velikih lokih preko mulatjere. Naštela sva čredo preko 40 živali skupaj z mladiči. To pa je že dovolj velik trop brez zvoncev, za prenos semena rastlin. Prav gamsi bodo tako sedaj lahko pravi raznašalci semen kraljice gora. Le ta namreč od sredine septembra, ko prva semena dozorijo, pa vse tja do novembra, v  ovršnih listi svoja semena zadrži, kot v zbiralniku in jih potem lahko ob prehodu živali zopet s svojimi kaveljčki obesi na dlako. Drug možen prenos pa je seveda paša in preko prebavnega trakta. Ob tako velikih čredah gamsov, ki so se kot že povedano v te predele preselili ob gradnji bohinjske proge in potem v teh mirnih delih ostali, se tako lahko širi tudi naravne populacije rastlin, ne le kraljice gora. Strela je ustvarila nove pašnike, kamor živali zahajajo in tako populacije rastlin širijo.   Naravni krog je tako sklenjen. 

Dr. Jože Bavcon, dr. Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, BF.