BLAGOR POVABLJENIM NA JAGNJETOVO GOSTIJO

Torek, 30. avgust 2016

Avtorski komentar:

Upam, da mi bo oproščeno, ker sem si privoščil naslov iz biblije in tako "po nemarnem uporabil božje ime". Toda cerkljanska zgodba me tako navdihuje, da ne morem mimo tako imenovane Apokalipse, torej Knjige razodetja, ki je tako srhljiva, da jo še duhovniki berejo le zase, ne pa vernikom. Te dni smo priča toliko različnim resnicam in polresnicam - tisti, ki kreiramo informacije v medijih, smo vsak dan izpostavljeni merjenju moči samozvanih nosilcev resnice in pravice. Belih, črnih, barvastih. In vsi se obnašamo tako, kot da resnično čakamo na "poslednjo sodbo", če še enkrat zlorabim to Knjigo razodetja. Danes se prah dviguje okrog kapitala, ki je le še bleda slika nekdanjega deleža, ki ga je država ob lastninjenju priznala zaposlenim, nekdanjim zaposlenim in otrokom , ter denarja, ki ga je tako imenovana Certa prejela kot del kupnine za 75 % delež v družbi Eta Cerkno d.o.o. s strani koncerna E.G.O..

 

Zgodba s cerkljansko Certo je tako prepričljivo samosvoja in posebna, kot smo ljudje v tej dolini. In ta je nastala v kraju, kjer je bilo nekoč več zaposlenih kot stanujočih ljudi. Danes smo priča spopada dveh frakcij, ki je v bistvu "dvojica v eni osebi". Gre za ljudi, ki so vse življenje drsali skupne pisarniške stole, soustvarjali kraj, ki je dolgo veljal za enega najbolj perspektivnih v Sloveniji. Å e v okviru družbene lastnine je Cerkno pritegnilo tuje vlagatelje, čeprav na papirju le 49 odstotno (Jugoslavija ni dovoljevala večinskega tujega lastništva). V Cerkno se je vsak dan pripeljalo skoraj toliko ljudi, kot jih je v njem bivalo. Tedanja Eta je ogromno sredstev vlagala v javno infrastrukturo, stanovanjski sklad, delavski dom, ki je kmalu postal hotel, smučišči in tako dalje. Pravzaprav ni nikoli ta vlak krenil navzdol, le drugi časi so prišli, pa tudi slabši gospodarji.

 

Po osamosvojitvi se je država najmanj dve leti ukvarjali z različnimi modeli in vprašanji, kako tipično državno lastnino spremeniti v zasebni kapital. Prve so bile na vrsti gospodarske družbe, določene stvari še danes niso dobile lastnike.

 

Vrnimo se dobri dve desetletji nazaj. Eta Cerkno je delila usodo številnih družb z družbeno lastnino. Bila je relativno pasivna v primerjavi s sosedi, ki so se lastninjenja lotili že po tako imenovanem Markovičevem Zakonu iz jugoslovanskih časov. Večinski mode lastninjenja družb, kot ga je predvidel novi Zakon o lastninskem preoblikovanju iz leta 1992 je predvidel 40% delež, ki bo v lasti državnih skladov, za 60 odstotkov kapitala pa je bilo predvideno lastninjenje preko certifikatov, v prvi vrsti zaposlenih in bivših zaposlenih v podjetju. Pri cerkljanski ETI je bila posebnost v tem, da je bil v postopek lastninjenja vključen tudi tuji partner in sicer na način, da je bila v prvi fazi ustanovljena nova družba ETA d.o.o., na katero je bil prenesen celotni proizvodni program prejšnjega podjetja v družbeni lastnini ETA. Na novoustanovljenem podjetju je pridobil večinski delež 75% tuji partner E.G.O. na podlagi ovrednotenih vlaganj v ETO v preteklosti. Za razliko do pridobljenega deleža 75% pa je moral tuji partner doplačati kupnino, ki je znašala okrog 50 milijonov tedanjih mark, kar bi po revalorizaciji v današnji čas pomenilo približno toliko milijonov evrov. Ob soglasju države so bila ta sredstva naložena v "staro" ETO, ki se je istočasno preimenovala v družbo CERTA. V tej družbi je tako ostal družbeni kapital, ki je bil nato predmet lastninjenja. V sklop te družbe je tako spadal preostali delež 25% v novi družbi ETA, naložbe v Hotel Cerkno ter objekte družbenega standarda (stanovanja, počitniški domovi). S pomočjo kapitala Certe je bil naknadno opravljen nakup večinskega deleža v družbi TIK Kobarid. Kot rečeno pa je CERTA na ta način razpolagala tudi z navedeno kupnino, ki jo je plačal E.G.O. za večinski delež v ETI. (Danes v Cerknem nihče ne govori , oziroma noče spregovoriti, o tem denarju). Kasneje so analitiki ugotovili, da bo ob razpršenem lastništvu delnic težko parirati državnim institucionalnim lastnikom, ki bi zaradi neudeležbe malih delničarjev na skupščini praviloma lahko preglasovali notranje lastnike. Zato so predlagali varovalko “družbo pooblaščenko (danes CERTA Holding d.d.), ki bi predstavljala enoten blok delničarjev v razmerju proti institucionalnim lastnikom. Upravljanje in poslovodenje CERTE je na ta način ostalo v krogu notranjih lastnikov oziroma obvladujoče skupine, ki je imela vpliv v družbi CERTA Holding. Mali delničarji pa so postali lastniki delnic namesto v CERTI v družbi CERTA Holding. Eta je postala čisto industrijsko podjetje, postopoma so tudi vodilne funkcije v njej prevzeli lastniki“ družba E.G.O. Lastniška struktura Certe se je spreminjala le še z vstopom lastnikov, ki so deleže kupovali v državnih skladih.

 

Do te točke in še kar nekaj let so bili vsi danes sprti voditelji družb, raznih iniciativ in tako dalje na isti strani. In vsi skupaj, vključno s tistimi, ki smo se od te družbe že oddaljili, nismo imeli idej. Žal. Nismo imeli vizije, kam hitro in uspešno investirati denar. Se je ta denar res trosil s slabimi posojili, kot govori ulica? Učinki delničarjem niso bili nikoli pojasnjeni.

 

Tekla so leta in leta. Tudi nova občina, ki je bila ustanovljena proti tedanji volji prebivalcev, kljub resnim poizkusom v prvih letih, do danes nima sprejete podjetniške strategije. Ob menjavi oblasti smo poslušali stare zgodbe o tem, kako je ena oblast vse pognala v rit, druga vse gradi na novo.

 

Najmanj tri desetletja že neizmerno stavimo na turizem. Kaj se je v kraju spremenilo po tem, ko so bili še pod jugoslovansko oblastjo zgrajeni največji objekti? Požrešno drag objekt na vrhu smučišča, ki je bil premalo izkoriščen. Vrtina za toplo vodo! Res je, a ta ta ostaja skoraj neizkoriščena sredi parcele, ki je še vedno v zasebni lasti. Iz mladeničev smo postali zreli ljudje, veliko naše generacije že polni „mladinski odsek Društva upokojencev Cerkno“. Ta opevana vrtina pa ob nikoli pričetem projektu termalnega centra ostaja toplovodni vir. V začetku, ko smo bili prepričani, da bo termalni center zrasel čez noč, je bilo za velik denar odkupljenih nekaj stanovanjskih hiš. Veliko za gradnjo primernih površin v Cerknem je že dve desetletji rezerviranih. Za kaj, že? Za konkreten projekt, ali sanje v oblakih?

 

Kaj smo naredili iz Divjih Bab in neandertalčevim glasbilom? Niti na zemljevidih niso označene, kaj šele, da bi postavili obcestno tablo in nanjo skromno napisali, da je v tem kraju glas pradavnine. Voditelji turizma si podajajo kljuko za kljuko, kar je sicer problem občine, ne pa največjega ponudnika turizma Certe in njenega hotela.

 

Čas pa neizmerno hitro beži. Ste prepričani, da je podatke, ki sem jih opisal po spominu, moč danes dobiti iz uradnih virov. Meni tega ni uspelo, zato ne izključujem kakšno napako.

 

Še bolj smešna in tudi nerazumljiva je situacija povezana z lastništvom delnic Certe Holding, okrog katere se danes bijejo lokalne bitke. Medtem, ko so jih v večini primerljivih družb odkupovali posamezniki in postali iniciatorji novih dejavnosti (danes puščam ob strani kraje in nekoristne naložbe), je v Cerknem zaprt krog lastništva tovrsten trg onemogočal. Lastniki delnic še vedno čakajo, kaj se bo zgodilo, a v dvajsetih letih ni bilo nobene spremembe, razen nekaj pol legalnih minimalnih preprodaj. Ti lastniki delnic so bili v svoji skromnosti zadovoljni z nekaj deset evri letnih dividend. A tudi to je posledica pomanjkanja vizije v kraju. če bi lastnikom dali možnost trgovanja z delnicami v preteklosti, bi bila to že zdavnaj pozabljena zgodba. Našli bi se novi lastniki, ki bi vlagali in postali uspešni podjetniki. Nekateri bi jih ocenjevali kot tajkune, bogataše, drugi bi njihovo iznajdljivost podpirali, saj bi voz vlekli dalje. A kraj bi imel dejavnosti, ki bi konkurirale proizvodnji elektrotermičnih aparatov, obstala bi ponudba na trgu dela, zato tudi kakšen evro plačila več...

 

Eni in isti obrazi, ki so vodili to politiko, so si danes skočili v lase samo zato, ker je nekdo po sicer bizarno nizki ceni ponudil odkup delnic. Dviguje se prah ob naskakovanju položajev, prepričevanju lastnikov ubogega vrednostnega papirja, komu naj oddajo svoj glas. Za povrh vsega poslušamo nesramne zgodbe, obtoževanja, politizacije, nerazumna sprenevedanja.

 

In ne pozabimo “v mesecu dni ali nekaj več javnost ni slišala drugega kot obtožbe o tem, koliko se je kradlo, kakšne plače je kdo vlekel... Krožijo anonimke, seznami oseb, ki delujejo kot telefonski imenik s tajnimi številkami. Razdelili ste podjetnike, ki se podpisujejo na različne papirje, od ponosnih lastnikov velikih blagovnih znamk, do tistih, ki kaj več od hlač še niso zaslužili. Celo medije ste razdelili. Ko vam je kakšen zapis všeč, ga obesite kot svetinjo na svojo spletno stran, nekateri smo moteči že z naslovi člankov!

 

Največja ironija pa je v tem, da se problemi, ki so povezani z lastnino v Certi, skozi pogled nepoučenih lastnikov zrcalijo v podjetju, kjer so zaposleni“ v tovarni Eta, ki dobro posluje, seveda, po nemškem modelu, a s cerkljanskimi zdrahami nima ničesar skupnega. Žal nekateri posamezniki to celo izkoriščajo za zastraševanje (tudi to je temeljni steber uvodoma omenjene knjige).

 

Čemu je bilo tega treba? Da bi čim prej pometli pod preprogo neznanje in slabe odločitve v preteklosti? Dajte no! Vse bi javnost odpustila, razen sprenevedanja! Išče se naklonjenost lastnikov delnic, a leta in leta pred tem jim ni nihče pokazal konkreten načrt povezanih družb okrog ciljne družbe CERTA, kako bodo vzpodbudili nove uspešne dejavnosti, ki bi v kraj vrnile mlade, ki morda še niso povsem obupali nad nami vsemi! Te vizije ni pokazal niti skrivnostni kupec, ki delnice odkupuje preko Ilirike, niti tisti, ki tej potezi nasprotujete. Tudi drago plačani vodilni danes o dolgoročnih načrtih molčijo. Javno se po ulicah Cerknega že govori, da bomo od zadnjih cerkljanskih prepirov zaslužili le poštarji, odvetniki in tisti, ki skušamo prodati nekaj medijskih objav "torej, mali vojni dobičkarji".

 

In zdaj naj bi se "opeharjeni" lastniki delnic zbirali pod dvema zastavama in kričali drug na drugega???? Tako nori pa verjetno nismo.

 

Kratkoročno je epilog znan: Ne glede na sklepe skupščine, se bo marsikatera stvar selila v sodne dvorane. Velikih sprememb v takem stanju ni moč pričakovati. Razočarani lastniki delnic bodo iskali čim krajšo pot, da se te more znebijo, pa čeprav za majhen denar.

A glej ga, zlomka! Vsaj šest posameznikov, ki so tako ali drugače povezanih s to nenavadno farso, si bo v premešanih pozicijah čez kakšen mesec dni ponovno zrlo iz oči v oči. Govorim o tretjini svetnikov občine Cerkno, ki bodo v nasprotju z današnjimi velikimi besedami drug drugemu zastavljali svetniška vprašanja o luknjah na cest, nedelujoči svetilki in drugih vsakdanjih težavah.

 

Na koncu se ponovno vračam k začetku in Knjigi razodetja. Prelistajte jo, čeprav je srhljiva, je poučna. Predlagam, da se ne razglašamo za rešitelje Cerknega. Če bi to znali in zmogli, bi nas za to že drugi oklicali.

 


Ivan Seljak



P.S. Pred mesecem ali več sem obljubil, da bom organiziral posebno okroglo mizo, ki bo namenjena viziji Cerkljanske. Naredil bom, kar sem obljubil. A ne pod pogoji, da se bomo preštevali in delili, ali celo obračunavali zaradi svojih porazov. Organiziral bom srečanje, ki bo "pilo vodo".


Za začetek pa to: Prihodnji konec tedna bo v Cerknem pred Hotelom namesto protestov organizirana prireditev, na kateri bodo sodelovali ljudje dobre volje: Godci.

Če imate j..., obe sprti strani prispevajta po enega ali dva člana v skupno ekipo za kuhanje smukavca. Sam se vam bom z veseljem pridružil. Ne vem sicer, če to jed znam kuhati, sem pa ob njej zrasel.

 

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!

V tej rubriki so objavljeni komentarji sodelak in sodelavcev ter poslušalk in poslušalcev, ki nam podpisane pošljejo na naslov: info@primorskival.si. Vabimo vas k sodelovanju!

Preberite tudi



Pozabljeno geslo?

 

ponedeljek
26.06.2017
17°C / 31°C
torek
27.06.2017
17°C / 31°C
sreda
28.06.2017
19°C / 28°C