JUTRI O SCOPOLIJEVEM VRTU

V Idriji se tudi letos nadaljujejo dogodki ob 10.obletnici Scopolijevega spominskega vrta, ki so jo uradno zaokrožili leta 2014.

Leta 2004, prav ob 250-letnici prihoda prvega rudniškega zdravnika in slovitega naravoslovca Janeza Antona Scopolija v Idrijo, so se v idrijskem muzejskem društvu odločili, da začnejo urejati Scopolijev spominski botanični vrt. Janez Anton Scopoli namreč v Idriji ni deloval le kot rudniški zdravnik, ampak je kot naravoslovec evropskega pomena neumorno raziskoval tudi v letih svojega delovanja v Idriji. Po Linnejevem sistemu je prvi na sodobnih znanstvenih osnovah utemeljil vednost o rastlinah, živalih, mineralih in kamninah na ozemlju tedanje Kranjske. Potemtakem lahko trdimo, da je poznavanje rastlinstva na Kranjskem v največjem delu izšlo iz mesta Idrija, ki je že zaradi dolgoletnega Scopolijevega bivanja za zgodovino botanike dobilo trajen pomen. Poleg Scopolija so z Idrijo močno povezana tudi naslednja botanična imena, Hacquet, Hladnik, Freyer, Dolliner, Dežman, Glowacki ...
Ker je bila pomembnost delovanja teh naravoslovcev v Idriji premalo cenjena, se je porodila misel, da bi bila ena od možnosti ureditev vrta, kjer bi v živo prikazali rastline, ki so jih ti botaniki odkrili oziroma prvi opisali. Spomladi 2004 so tako botanični navdušenci v okviru Muzejskega društva Idrija na nekdanjem smetišču začeli zamisel uresničevati in tako danes ob Jožefovem jašku pred vhodom na Rake stoji Scopolijev vrt, kjer rastejo rastline, ki jih najdemo v Idriji in širši okolici. Botanični vrt utrjuje splošno zavedanje domačinov in turistov o pomenu dela znamenitih naravoslovcev in o najširšem pomenu Idrije za razvoj naravoslovja v evropskem prostoru.

V okviru lanskoletne desetletnice bo Muzejsko društvo Idrija jutri v prizivnici Antonijevega rova obletnico predstavilo v sliki, besedi in glasbi.

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.