Mojca Širec
Voditeljica programa
V Zatolminu so obnovili vaško mlekarno, nekdaj pomembno središče predelave mleka. V prvi vrsti je namenjena domačim kmetom, ki so pridobili prostor za svoj poseben način razdeljevanja na planinah izdelanega sira, za obiskovalce pa so uredili muzejsko sobo. Obnovljeno mlekarno smo obiskali tudi mi.
Več kot sto let stara mlekarna, ki stoji v osrčju vasi Zatolmin, ima izjemno zgodovinsko vrednost. Zgrajena je bila leta 1908, namenjena pa je bila tako zbiranju kot proizvodnji mleka oziroma predelavi mleka v sir, skuto in maslo. Proizvodnja sira se je končala konec štiridesetih let in mlekarna je takrat postala le zbiralnica mleka. Ker so bili njeni prostori že dodobra dotrajani, se je Krajevna skupnost Zatolmin lansko leto odločila za obnovo, ki so se je lotili v sodelovanju z Agrarno skupnostjo Zatolmin. V prvi fazi so želeli obnoviti klet, namenjeno skladiščenju s planin pripeljanega sira, zamenjali so tamkajšnjo leseno opremo, police, okna in vrata, v drugi fazi pa so prostor poleg kleti uredili v muzejsko sobo, ki prikazuje zatolminsko tradicijo sirarstva in planšarstva ter s tem ohranja kulturno dediščino kraja.

Mlekarno krasijo originalna vhodna vrata, ki so bila restavrirana in oživljena.
O sirarski tradiciji, sami mlekarni in namenu prenovljenih prostorov smo spregovorili s predsednico Krajevne skupnosti Zatolmin Anko Lipušček Miklavič, ki je poudarila, da je bila mlekarna izjemno pomembna že ob samem začetku svojega obstoja oziroma predvsem v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in do leta 1933, ko je zaradi urejenih prostorov in ustrezne opreme služila tudi kot učna mlekarna.
Anka Lipušček Miklavič o učni mlekarni

Mlekarna v Zatolminu nekoč.
Kaj pa so tiste glavne razlike med sirarstvom oziroma planšarstvom nekoč in danes? Je dejavnost pridelave in predelave mleka danes težja ali lažja kot nekoč?
Anka Lipušček Miklavič o sirarstvu in planšarstvu skozi čas
Veliko vlogo pri tem, da takšen sistem v praksi deluje, ima prenašanje znanja iz roda v rod. Zatolminci, ki se ukvarjajo s planšarstvom in predelavo mleka, svojim potomcem že zgodaj prikažejo, kako potekata življenje in delo v planinah, da tam ni vedno vse idilično, temveč se je mnogokrat treba spopasti tudi z raznoraznimi izzivi.

Ob vstopu v muzejsko sobo nas pozdravi razgled s planine Sleme.
Na planinah pase le še pet zatolminskih družin. Glavna sezona traja nekje od maja do konca avgusta oziroma po potrebi še kakšen mesec dlje, letos pa pasejo 47 krav molznic. Danes je število krav manjše, hkrati pa pridelajo dvakrat več mleka kot v preteklosti, ko so v planinah pasli cikasto pasmo krave. Bistvo planšarstva in sirarstva, da se je tovrstno delo ohranilo vse do sodobnosti, pa je vsekakor medsebojno sodelovanje Zatolmincev.
Sodelovanje je bilo zelo pomembno tudi pri sami prenovi mlekarne, ki je bila izvedena v okviru LAS projekta Oživljanje vaške dediščine.
Anka Lipušček Miklavič o projektu
V prvi vrsti je bila prenova namenjena domačinom oziroma domačim kmetom, ki se ukvarjajo s sirarstvom. Uredili so klet za skladiščenje sira, pripeljanega s planin, ta prostor pa bo služil tudi kot delilnica sira. Zatolminci imajo namreč prav poseben način razdeljevanja sira, ki ga izdelajo na planinah:
Anka Lipušček Miklavič o razdeljevanju sira
Gre za sistem, ki je pravičen, v svoji več kot sto let stari tradiciji še ni zanetil prepira, kljub zapletenosti pa se v praksi obnese bolje kot bi se katerikoli računalniški izračun, je dodala Anka Lipušček Miklavič.
Poleg kleti oziroma delilnice pa je v stari zatolminski mlekarni tekom obnove zaživela že omenjena muzejska soba, ki prikazuje tradicijo sirarstva in planšarstva. Kaj vse je v muzejski sobi prikazano, komu je namenjena in kako si jo je mogoče ogledati?
Anka Lipušček Miklavič o muzejski sobi

V muzejski sobi je razstavljeno različno orodje za predelavo mleka. Na stenah so denimo obešeni obroči za izdelavo sira, orodje za izdelavo skute in modeli za maslo. V ozadju fotografije je pin za izdelavo masla.
Lina Troha Roner
Naslovna fotografija: Obnovljeno mlekarno sta 15. avgusta z zvonjenjem na kravji zvonec namenu predala župan Občine Tolmin Alen Červ in predsednica KS Zatolmin Anka Lipušček Miklavič. Foto: arhiv KS Zatolmin.
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!