DEŽELA ZGODB: ODKRIVANJE BOHINJSKIH KULTURNIH DRAGULJEV

Nedeljsko oddajo Dežela zgodb smo začeli z stavkom, ki ga je v svojem delu Julijske Alpe napisal Julius Kugy: »Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.«

Najprej smo se sprehodili skozi Bohinjski predor v Bohinj. Bohinj ni le turistična znamenitost, temveč tudi pomemben del slovenske naravne in kulturne dediščine. Danes bo naša pot bila obarvana z naravo in zgodovino, zato kar začnimo na začetku.

Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj je najprej odgovoril na vprašanje, kako je življenje zgledalo nekoč.

KLEMEN LANGUS NEKOČ

Bohinjska proga je zaradi železarstva prinesla Bohinju tisto češnjo na tortico, da je lahko zaživel v pravi luči. Klemna Langusa smo še povprašali kako Bohinj izgleda danes, pa seveda s katerimi dobrotami Bohinja se lahko posladkamo obiskovalci.

KLEMEN LANGUS DANES

Povezano z zgodovino in z vsemi razgledi v naši oddaji Zgodbe obrazov, ki jih ponuja Bohinjska dolina, pa so zagotovo tudi planine. Pridružil se nam je predsednik Planinskega društva Bohinja Jakob Zupanc. 

PD BOHINJ

Pod planinami pa tečejo reke. Temu lahko rečemo rečna erozija, ki je vrdla v Bohinjsko pokrajino mnogo čudovitih rek. Zato smo mikrofon podajali tudi ribičem, ki opravljajo ključno vlogo pri ohranjanju ribištva in raznovrstnost v rekah. Družbo nam je delal Marko Kranjc, ki nam je najprej zaupal začetek ribiške zgodbe v Bohinju.

RIBIŠKA DRUŽINA BOHINJ

Ana Štrancar

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.