POSLOVIL SE JE MARIJAN BERIČIČ

V 93. letu starosti je umrl Marijan Beričič, dologoletni soustvarjalec javnega življenja Idrije, publicist, lokalpatriot, tesno povezan z rudarstvom, idrijsko čipko ter zgodovino mesta.
 

Tudi njegova službena pot se je prepletala z Rudnikom živega srebra Idrija in idrijsko čipko. Svojo prvo zaposlitev je dobil pri rudniku; bil je namreč iz prve generacije poklicnih rudarjev, ki so zaključili povojno Rudarsko industrijsko šolo v Idriji. Ob delu je zaključil tudi srednjo ekonomsko šolo in leta 1968 doštudiral na višji šoli za organizacijo dela. V tem času je napredoval v vodjo kadrovske službe na rudniku, kjer je dočakal prenehanje pridobivanja živega srebra in vodil zahteven proces prekvalifikacije rudarjev in njihovo prezaposlitev. 

Leta 1977 je postal sekretar na občinskem sindikalnem svetu, bil aktiven v sindikatu kovinarjev Slovenije in na zvezni ravni.

Leta 1981 se je zaposlil kot direktor idrijskega podjetja Čipka, kjer je deloval do upokojitve leta 1989, a je z idrijsko čipko ostal tesno povezan še po upokojitvi.

Vseskozi je bil vpet v javno življenje lokalne skupnosti, v začetnem obdobju na vodilnih funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah na Idrijskem, kasneje je aktivno sodeloval pri delu krajevne skupnosti in občine, kar 22 let je bil predsednik društva upokojencev, zavzet organizator vsakoletnih srečanj nekdanjih učencev Rudarsko industrijske šole v Idriji, bil je tudi pobudnik ponovne oživitve Festivala idrijske čipke in kar 10 let tudi predsednik organizacijskega odbora Festivala. V času vojne za Slovenijo, ko so priprave na organizacijo takrat še avgustovskega festivala zaradi vojnih razmer zastale, je v sodelovanju z našim Primorskim valom poskrbel, da je bila prireditev vseeno izpeljana, s čimer je bila zagotovljena nepretrgana kontinuiteta festivala. Tudi kasneje je bil, vse dokler mu je zdravje dopuščalo, vpet v festivalsko dogajanje, ponosno je nosil rudarsko uniformo na otvoritvenih svečanostih festivala in bil zvesti sogovornik naših radijskih oddaj s festivala, kot predsednik upokojencev ali kot pripovedovalec knapovskih anekdot v pristnem idrijskem narečju. Tudi po selitvi v dom upokojencev je ohranjal stik z mestom in prijatelji.

Pomembno sled je pustil tudi kot publicist. Med njegovimi pomembnejši zapisi velja omeniti dve knjigi: v Srečno knapi je strnil spomine na rudarjenje, v monografiji Horuk v nove čase pa je odslikal čas delovnih brigad po drugi svetovni vojni.

Za svoje dolgoletno vsestransko delo v lokalni skupnosti in širše je prejel več priznanj, tudi nagrado Občine Idrija.

Pogreb uglednega Idrijčana bo na mestnem pokopališču v Idriji v sredo, 15. aprila, ob 15. uri.  

Metka Rupnik