OB 50. OBLETNICI POTRESA V POSOČJU TOLMINSKI MUZEJ PRIPRAVLJA VRSTO DOGODKOV

V spomin na 50. obletnico t. i. furlanskega potresa, ki je leta 1976 prizadel tudi Posočje, različne institucije pri nas in na italijanski strani meje letos pripravljajo raznolika obeleženja. Med njimi je Tolminski muzej, v organizaciji katerega so že bili izpeljani prvi tovrstni dogodki, glavnina potresu posvečenega dogajanja pa se bo odvila tekom letošnjega leta. 

Geološko mlado območje Slovenije je odgovorno za naše mnoge naravne lepote, hkrati pa to pomeni tudi, da so tla pod našimi nogami potresno aktivna. V bolj ali manj bližnji preteklosti je več močnih potresov na naših tleh povzročilo veliko škode in v nekaterih primerih zahtevalo tudi človeške žrtve. Nekaj najmočnejših je prejšnji četrtek na predavanju v Tolminskem muzeju predstavila seizmologinja Ina Cecić, zaposlena na Agenciji Republike Slovenije za okolje. 

Seizmologi pri svojem delu zbirajo dve vrsti podatkov, je povedala Cecićeva, instrumentalne in ne-instrumentalne. Instrumentalni so pridobljeni s pomočjo opazovalnic, postavljenih na različnih lokacijah. V Sloveniji tovrstne podatke z manjšimi presledki zbirajo od leta 1897, ko je bila v Ljubljani postavljena prva seizmološka opazovalnica v avstrijskem delu Avstro-Ogrske monarhije. Državna mreža potresnih opazovalnic danes vključuje 26 stalnih in trenutno 23 dopolnilnih opazovalnic, poleg tega pa še 11 seizmografov, postavljenih v osnovnih šolah. Instrumenti za spremljanje potresov tovrstne podatke spremljajo in zbirajo tudi v severno Primorski regiji:

Izjava: Ina Cecić 1

Pomembni so tudi ne-instrumentalni podatki, ki pričajo o tem, kako in kje so prebivalci čutili potres. Te podatke pridobijo od tistih, ki so potres doživeli in svoja opažanja na nek način zabeležili. Danes je to mogoče opraviti na ARSO-vi spletni strani, kjer lahko vsakdo, ki čuti potres, izpolni spletni vprašalnik, podatki pa se zbirajo v njihovih podatkovnih bazah in seizmologom pomagajo opredeliti intenziteto potresa, ki se pri nas meri z 12-stopenjsko Evropsko potresno lestvico (EMS 98).

Cecićeva, ki se posveča predvsem zgodovini potresne dejavnosti, je poudarila, da so tovrstni podatki pomembni za primerjavo današnjih potresov s tistimi v preteklosti, ko bodisi še ni bilo instrumentov za merjenje moči potresov, bodisi jih je bilo zelo malo. S pomočjo takšnih podatkov so seizmologi z opiranjem na družboslovne raziskovalne metode postopoma pridobili znanja tudi o štirih najmočnejših potresih v našem prostoru, ki jih je predstavila na predavanju.

Za najmočnejši potres v naši potresni zgodovini velja idrijski leta 1511, katerega žarišče se je verjetno nahajalo ob idrijskem prelomu, povzročil pa je ogromno škode v Furlaniji in zahodni Sloveniji ter več tisoč smrtnih žrtev. Najmočnejši potres 19. stoletja v Sloveniji se je zgodil leta 1895, njegovo žarišče je bilo v okolici Ljubljane, prestolnica pa je utrpela tudi največ škode. Ravno ta potres je vplival na začetek zbiranja seizmoloških podatkov pri nas.

Furlanski potres, ki se ga ob 50. obletnici letos spominjamo in ki se je dogodil 6. maja 1976, so čutili po velikem delu Evrope, povzročil pa je ogromno škode na obeh straneh slovensko-italijanske meje. V Sloveniji je bilo poškodovanih čez 10.000 objektov, od tega v tolminski občini 5.532, skupaj s septembrskim potresom pa kar 6.336. Ena oseba je tudi umrla. Tudi v posoškem potresu leta 1998 je bilo poškodovanih precej objektov, predvsem starejših, a tudi novejših in solidno grajenih, povzročil pa je tudi več podorov. 

Breginj po spomladanskem potresu leta 1976. Lastnik fotografije je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Fototeka MNSZS).

Cecićeva je zaokrožila, da je raziskovanje zgodovinskih potresov zelo dolgotrajen in zamuden postopek, vendar pa brez znanja o naši preteklosti ne moremo pravilno načrtovati prihodnosti. Pa bomo kdaj znali z gotovostjo napovedati potrese? Povedala je takole:

Izjava: Ina Cecić 2

Ker potresov ne moremo napovedati ne preprečiti, se moramo nanje pripraviti, pravilna priprava pa vključuje tudi znanje o tem, kako močan potres se lahko zgodi v našem okolju. Hkrati je dobro vedeti, kako ravnati v primeru potresa in se kar najbolje zaščititi:

Izjava: Ina Cecić 3

Predavanje seizmologinje Ine Cecić je bil drugi dogodek, ki ga je letos organiziral Tolminski muzej. V marcu so že izpeljali pogovorni večer v Srpenici na Bovškem, podoben večer pa bo 18. aprila izpeljan tudi v Borjani na Kobariškem. Namen teh večerov je vključitev krajev, ki so bili takrat najbolj prizadeti, obujanje spominov in pogled na dogajanje pred 50 leti, ki je danes verjetno drugačen kot takrat, ko je bilo vse še sveže, je dejala etnologinja Karla Kofol iz Tolminskega muzeja. Tretji pogovorni večer v tem nizu bo potekal 7. maja v Kinogledališču Tolmin:

Izjava: Karla Kofol 1

Naslednji večji dogodek se bo dogodil na letošnjo poletno muzejsko noč, Kofolova je pojasnila, kaj načrtujejo, povedala pa je tudi, da bo glavni dogodek potekal ob obletnici jesenskega potresa: 

Izjava: Karla Kofol 2

Tolminski muzej bo zbiral tudi spomine ljudi v obliki intervjujev, ki bodo predvidoma do prihodnjega leta zbrani tudi v krajšem dokumentarnem filmu. Kofolova je pojasnila, da brez ljudi in njihovih pričevanj pogled na ta potres ne bi bil celosten. Eno so namreč arhivski viri, drugo avdio in video posnetki, ampak glavne žrtve so bili ljudje:

Izjava: Karla Kofol 3

V ta projekt bodo vključili pričevanja ljudi iz tolminske, kobariške in bovške občine. Pridobljene informacije bodo v Tolminskem muzeju arhivirane kot dokumentarno gradivo. Prav tako v prihodnjem letu bo izdan tudi zbornik različnih prispevkov, za katerega je Kofolova dejala, da bo dopolnil oziroma predstavil tudi tiste teme, ki jih dosedanje publikacije niso dodobra obdelale. To bo doprinos Tolminskega muzeja k temu potresu, je zaključila.

Lina Troha Roner

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.