JOŠKO KOGOJ IZ DESKEL JE BIL PROSTOVOLJEC NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH

Joško Kogoj iz Deskel, upokojenec in velik ljubitelj alpskega smučanja, je letošnje zimske olimpijske igre v Milanu in Cortini doživel na prav poseben način – kot prostovoljec. 

Zime tudi sicer preživi v Dolomitih, kjer aktivno smuča, zato odločitev za prijavo na prostovoljsko delo ni bila povsem naključna, čeprav priznava, da je bila sprva »malo za šalo, malo zares«.

Z nami je delil spomine na pravkar minulo dogajanje, ki bo poslej v njegovem življenju nosilo posebno mesto, biti del tako velikega in pomembnega dogodka je sicer nekaj, kar je težko podati v besedah, je dejal, a je kljub temu za naš mikrofon to poskusil storiti. 

Za prostovoljstvo na OI so organizatorji sicer prejeli kar 135 tisoč prijav, skoraj leto dni pa so vse prijavljene spoznavali na intervjujih, skupno so jih izvedli 35 tisoč. 

Končni izbor 18 tisoč prostovljcev je odražal še bolj pestro narodnostno zastopanost kot sestav športnikov, saj so prvi prihajali iz 98 držav oz. narodnosti, medtem ko so športniki iz 92-ih.  

Postopek izbora je bil zahteven in večstopenjski: od obsežne prijave z več kot sto vprašanji, do videorazgovora in dodatnih testiranj. Joško je deloval na biatlonskem prizorišču v Antholz - Anterselvi kot pomoč pri organizaciji transporta športnikov.

POGOVOR: Joško Kogoj

Njegovo delo je vključevalo usmerjanje tekmovalcev in logistično podporo, delovni dnevi pa so trajali približno sedem ur. Kot je poudaril, je za navidezno preprostimi nalogami stala izjemno kompleksna organizacija, v kateri sodelujejo številni prostovoljci, zaposleni in varnostne službe. Prav slednje so bile na olimpijskih igrah še posebej poudarjene, saj so bili varnostni pregledi primerljivi s tistimi na letališčih.

Kljub intenzivnemu delu je Joško izkušnjo opisal kot izjemno pozitivno. Med prostovoljci iz različnih držav so se stkale pristne vezi, vzdušje pa je bilo po njegovih besedah »kot v eni veliki družini«. Posebej je izpostavil, da razlike v starosti ali narodnosti niso igrale nobene vloge.

Olimpijske igre so mu ponudile vpogled v zakulisje največjega športnega dogodka na svetu – nekaj, česar gledalci pred televizijskimi zasloni ne morejo videti. Čeprav zaradi dela ni mogel spremljati vseh tekmovanj, je pridobil neprecenljivo izkušnjo in številne spomine, tudi fotografije z nekaterimi športniki ter zbirko olimpijskih značk različnih držav.

Na vprašanje, ali bi takšno izkušnjo priporočil tudi drugim, je odgovoril brez oklevanja: prostovoljstvo ni le priložnost za sodelovanje pri velikih dogodkih, temveč tudi način za spoznavanje ljudi in ustvarjanje novih vezi.

Primož Božič

FOTO: Arhiv Joška Kogoja

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.