Vanja Hvala
Voditeljica programa
Beseda 'dodekalogija' se je v zadnjih dveh letih pogosto omenjala v informativnem in kulturnem programu slovenskih medijev, šlo je nenazadnje za največji umetniški projekt Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica, šlo pa je, kot lahko slišite v naši oddaji Dežela zgodb, še za mnogo več kot to – unikaten gledališki projekt, ki bi ga bilo izjemno težko, če ne nemogoče ponoviti.
Če navedemo le številke, obsegala je enajst odrskih predstav in predstavo-instalacijo za enega v počitniški prikolici Adria, razen te in zadnje je vseh ostalih deset predstav trajalo med štirimi in petimi urami.
Predstave so v obdobju treh let nastale v petih gledališčih in Ustvarjalnem centru Krušče, samo slovenske produkcije so stale dober milijon evrov, k čemur niso prištete tri predstave, ki so nastale v tujini. Posamezne predstave so sicer delovale kot zaključene celote, vendarle pa so bile v določenih motivih tudi povezane.
Ena od temeljnih idej Dodekalogije je bila pripovedovati zgodbe o Novi Gorici, zgodbe, ki so se doslej govorile le v zasebnih, družinskih in drugih pogovorih, nikoli pa niso bile umetniško predelane in predstavljene v kontekstu literature ali gledališča.
Prizor iz predstave 1982. Avtor: Peter Uhan. Arhiv SNG NG
Logistično in finančno so projekt lahko izpeljali le tako, da sta Slovensko narodno gledališče Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane po dve produkciji uvrstili v dve redni gledališki sezoni, tri produkcije pa so nastale v Temišvaru, Ivano-Frankivsku in Novem Sadu.
Povezovalno središče Dodekalogije je režiser Tomi Janežič, ki je bedel nad povezovanjem zgodb z najrazličnejših koncev v povezano celoto, stalna člana ekipe pa sta bila tudi scenograf Branko Hojnik in kostumografka Marina Sremac, glasbo je ob sodelovanju desetih glasbenikov napisal Samo Kutin, videe, ki so spremljali predstave, je oblikoval in v njih nastopal Carlo Zoratti.
Prizor iz predstave 1981 (Gledališče Novi Sad). Avtor: Guido Mencari. Arhiv SNG NG
Ustvarjalni proces je bil zanj zelo oseben, je dejal Janežič, saj že desetletja živi v tujini in se je na ta način vrnil na Goriško in to na nek način v obdobje, ko je tu živel, to je desetletje med 1972 in 1983.
Dodekalogija je nato s predstavami, nastalimi v Temišvaru, Ivano-Frankivsku in Novem Sadu pridobila širšo geografsko in zgodovinsko optiko, prva je obsegala vse države Avstro-Ogrske, druga pa celotno 20. stoletje.
Kot zanimivost je treba povedati, da predstave niso nastajale kronološko, prva je na oder prišla tista z letnico 1978 in sicer že decembra 2023 v Temišvaru, novosadska predstava 1981 pa je bila denimo premierno predstavljena oktobra 2024.
Predstave Dodekalogije v več pogledih niso bile klasično dramsko gledališče, večina besedil je bila pripovedovanih, ne igranih, zaradi razgibane scenografije in dogajalnih prostorov so igralci s sabo nosili mikrofon, ob njih je bila ves čas vidna tudi šepetalka, a to nekako ni zmotilo gledališke magije, ki se je kljub vsemu vzpostavila med igralci in gledalci.
Lado Leskovar v predstavi 1973. Avtor: Guido Mencari. Arhiv SNG NG
NALSOVNA FOTOGRAFIJA: Prizor iz predstave 1973, avtor Peter Uhan. Arhiv SNG NG
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!