Gaja Obid
Voditeljica programa
Planinstvo ima na Tolminskem dolgo in bogato tradicijo. Letos namreč mineva 130 let od ustanovitve Soške podružnice Slovenskega planinskega društva v Tolminu, predhodnice današnjega Planinskega društva Tolmin, s čimer je to planinsko društvo s peto najdaljšo tradicijo v državi.
Društvo, katerega predhodnik je bil ustanovljen leta 1896, je pomembno zaznamovalo razvoj planinstva v Posočju in širše na Primorskem ter skozi desetletja združevalo generacije ljubiteljev gora.
Še danes se tolminski planinci združujejo v eno največjih in najbolj aktivnih planinskih društev v Sloveniji, ob pomembnem jubileju pa napovedujejo kar nekaj dogodkov.
V oddaji Dežela zgodb smo ob tej visoki obletnici obujali spomine, pogledali v zgodovino društva in spregovorili tudi o njegovem pomenu danes. Naši gostje so bili 94-letni Vlado Šorli, Nada Leban, planinski publicist Žarko Rovšček in predsednica društva Milena Brešan, ki s svojim delom in znanjem soustvarjajo zgodbo planinstva na Tolminskem.
Ponos planinskega društva so zanesljivo koče in v 130-letni zgodovini so jih v Posočju uredili več, začenši s prvo kočo na Krnu, ki so jo odprli leta 1901, po ponovni obuditvi organiziranega planinstva po 2. svetovni vojni in formalni ustanovitvi Planinskega društva Tolmin pa se je začelo urejanje koče na planini Razor, ki je danes znana po bližnji in daljni okolici.
Uvodoma smo publicista in kronista društva Žarka Rovščka najprej povprašali o nekaj pomembnejših utrinkih iz 130-letne zgodovine.
Prvotni objekt na mestu današnje koče na Razorju leta 1948.



Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!