VIDA ŠKVOR ŽE PREKO POL STOLETJA ŽIVI Z BREGINJSKIM KOTOM

V oddaji Portreti smo minulo nedeljo, na 8. marec, gostili Vido Škvor, upokojeno učiteljico in dolgoletno vodjo Podružnične osnovne šole Breginj, ki je v več kot pol stoletja pomembno zaznamovala kulturno življenje Breginjskega kota. 

Že v okviru šole, nato pa tudi Kulturnega društva Stol Breginj, je delovala čezmejno in obnavljala oziroma nadaljevala zgodovinske vezi, ki so tiste kraje vezali z Benečijo. 

V pogovoru se je spominjala svojega prihoda v te kraje leta 1970, ko je kot mlada učiteljica iz severovzhodne Slovenije prišla poučevat v odročni Breginj. Opisala je prve vtise o kraju, življenju na vasi in delu v kombiniranem oddelku ter poudarila, kako pomembno vlogo je imela takrat šola v majhni skupnosti.

Precejšen del pogovora je namenjen življenju in delu učitelja na vasi, ki je poleg poučevanja pogosto prevzemal tudi vlogo organizatorja kulturnih prireditev, družabnega življenja in različnih dejavnosti za krajane. 

POGOVOR: Vida Škvor

Spregovorila je tudi o življenju v Breginjskem kotu v sedemdesetih letih, o vsakdanjem delu družin, o vlogi žensk v skupnosti ter o tem, kako so starši in otroci skrbeli drug za drugega.

Posebno poglavje predstavljajo spomini na potres leta 1976, po katerem so učenci začasno nadaljevali šolanje v Lovranu na Hrvaškem. Vida Škvor opisuje, kako so učitelji in otroci v težkih razmerah preživeli tisti čas ter kako so se po vrnitvi lotili obnove šole in nadaljnjega razvoja izobraževanja v kraju.

V pogovoru se je dotaknila tudi razvoja šolstva v Breginjskem kotu, uvedbe celodnevne šole ter številnih dejavnosti, ki so bile usmerjene v učenje v naravi, spoznavanje okolja, gibanje in sodelovanje z lokalno skupnostjo. Poudari pomen majhnih šol v odročnih krajih in njihovo vlogo pri ohranjanju življenja na podeželju.

Pomemben del njenega delovanja je bilo tudi povezovanje s Slovenci v zamejstvu, predvsem v Benečiji. Spominja se skupnih kulturnih, športnih in pevskih srečanj ter prizadevanj za ohranjanje slovenskega jezika in kulture na obeh straneh meje.

Veliko pozornosti je namenila tudi Robidišču, najzahodnejši slovenski vasi, kjer je sodelovala pri prizadevanjih za ohranitev stavbne dediščine, organizaciji kulturnih dogodkov in predstavitvi kraja širši javnosti. Govorili smo o projektih, raziskavah in zborniku, ki dokumentira zgodovino in življenje robidiških družin.

Ob koncu pogovora je predstavila tudi svoje aktualne projekte, med drugim pripravo gradiva o igralki Viki Podgorski ter zbiranje in urejanje dokumentov in fotografij, ki pričajo o življenju v Breginjskem kotu.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.