ALI JE KAJ TRDEN MOST? KAKOR KAMEN KOST!

»Od vsega, kar človek v življenju postavi in gradi, ni v mojih očeh vrednejšega od mostov. So pomembnejši od hiš, bolj sveti od svetišč in ne služijo ničemur, kar je tajno ali zlo,« so besede Iva Andrića, nobelovca in najslovitejšega pisatelja s področja nekdanje Jugoslavije. 

Citat so izbrali za moto razstave Reka Soča in njeni mostovi, ki so jo v minulem tednu odprli na novi lokaciji, v prostorih slovenskega Kulturnega doma v Gorici, kjer bo na ogled do 15. marca. 

Andrićevo poglavitno delo, Most na Drini, postavlja v središče most v kraju Višegrad v današnji Bosni in Hercegovini, ki s svojo nespremenljivostjo nudi oporno točko za pripoved o stoletjih, ki so vršela prek in okoli njega, nekaj podobnega pa bi lahko dejali tudi za razstavo Reka Soča in njeni mostovi, saj o zgodovini mostov skoraj ne moremo govoriti brez splošne zgodovine. 

Za nastanek razstave je bilo ključno sodelovanje med inženirskima zbornicama v Sloveniji in Italiji, je povedal Matej Klanjšček, ideja je pravzaprav zrasla med inženirji v Gorici oziroma v tamkajšnjemu Redu inženirjev goriške province.

POSNETEK: Reka Soča in njeni mostovi 1. del

Razstava je bila tako že v začetku zamišljena čezmejno, na njej pa je predstavljenih skupno 23 mostov na 136 kilometrih reke Soče od izvira do izliva. Samo na slovenskem delu jih je 54, predstavljenih pa je devet.

Slovenski del je urejal inženir in poznavalec mostov Gorazd Humar, prvič pa je bila javnosti predstavljena 13. maja v Avditoriju furlanske kulture v Gorici. 

Razstava je sestavljena iz okrog 40 panojev, pomemben del so seveda tudi fotografije, tako zgodovinske, ki jih je na slovenski ustanovi prispevalo kar pet ustanov, Tolminski, Kobariški in Goriški muzej ter Pokrajinski arhiv Nova Gorica in Park vojaške zgodovine iz Pivke, prav tako pa ne manjka sodobnih fotografij, tudi z brezpilotnim snemalnikom. 

Na razstavi je mogoče prebrati kar nekaj ocvirkov iz gradnje in življenja mostov na Soči, denimo naslednjega, da je poleg solkanskega do druge svetovne vojne za inženirsko čudo veljal tudi prvotni kamniti most pri Ajbi, ki je bil v času izgradnje z 242 metri najdaljši kamniti most na avstro-ogrskih železnicah in tretji najdaljši na svetu. 

Kdo od tistih, ki se vsak dan peljejo preko mostu v Desklah denimo ve, da se je projektant pri gradnji tega mostu zaradi hudourniške narave reke odločil, da gradbenega odra ne bo postavil v strugo niti ne bo izgradil podpornega ločnega odra, ampak je uporabil za tiste čase, začetek 80. let, drzno rešitev, ki je vključevala vnaprej izdelane armiranobetonske elemente in vgradnjo z 170-tonskim avtodvigalom.

Izven okvirov razstave Reka Soča in njeni mostov smo se posvetili tudi gradnji novega mostu na Mostu na Soči, ki je tik pred vrati, o njej pa smo se pogovorili z Otonom Bratužem, mostarskim domačinom, občinskim in državnim svetnikom ter vodjem delovne skupine, ki je z arhitekti bdela nad oblikovanjem in projektiranjem novega mostu. 

Vse to in še kaj slišite v posnetku oddaje Dežela zgodb - Reka Soča in njeni mostovi:

POSNETEK: Reka Soča in njeni mostovi 2. del

FOTO: Napoleonov most pri Kobaridu. Avtor: Moreno Maggi.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.