BENEŠKO GLEDALIŠČE ŽE PETDESETO LETO NA ODER PRINAŠA SMEH IN SOLZE BENEČIJE

V Špetru v Beneški Sloveniji ima, poleg drugih organizacijh, središče tudi Beneško gledališče, eden pomembnih stebrov slovenskega kulturnega življenja v Videmski pokrajini. 

Beneško gledališče že pol stoletja predstavlja pomemben jez odhajanju, ki ta prostor zaznamuje že vsaj stoletje in več. Odhajanju teles in rok, ki iščejo boljše življenje, pa tudi odhajanju beneškega narečja in kulture, katere delček se izgubi z vsakimi usti, ki za večno umolknejo. 

Med ljubitelji odra in jezika se je začelo v »mračnih letih Benečije«, 60. in 70. letih, ko so bili raznarodovalni pritiski najhujši, potreba po tovrstni dejavnosti največja. V okviru Kulturnega društva Rečan se je tedaj okrepila pevska dejavnost, začel se je Senjam beneške pesmi in ni trajalo dolgo, da je na vrsto prišla tudi dramska dejavnost. 

Na začetkih gledališča najdemo eminentna imena slovenske kulture v Benečiji, začenši z Izidorjem Predanom – Doričem, ki je kot igralec in avtor besedil ter priredb pomembno zaznamoval predvsem najzgodnejše obdobje, nadalje pa tudi Alda Klodiča, ki je med drugim režiral, in duhovnika Maria Lavrenčiča.

Beneško gledališče je že takoj na začetku stvari zastavilo zelo resno, k čemur je zanesljivo pripomogel profesionalni pristop prvega režiserja Adrijana Rustje. Če je v časopisni članek po prvi premieri zapisal, da so sceno, rekvizite in kostume znesli na kup iz zaprašenih kašč cele Benečije, moramo to vzeti kot pohvalo vneme prvih gledališčnikov. 

V oddaji smo spregovorili s sedanjo predsednico Cecilijo Blazutič Skočir in tremi posamezniki, ki v gledališču delujejo že vsaj štiri desetletja: Marino Cernetič, ki je za gledališče prevedla in priredila številne tekste, in igralca Gracielo Tomazetič in Miho Qualizza, tudi nekdanjega predsednika društva.  

Beneško gledališče tudi danes ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je ohranjanje beneškega narečja na odru kar pomeni, da tudi sodobne igre prevajajo v narečje, kar vzame veliko časa in truda, je dejala Cecilija Blazutič Skočir. 

Več pa v oddaji, ki jo najdete na povezavi spodaj:

DEŽELA ZGODB: 50 let Beneškega gledališča

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.