PO STO LETIH PRESEGLI ZGODOVINSKE RAZISKAVE O GLAŽUTARJIH NA TRNOVSKO-BANJŠKI PLANOTI

Zgodovinski inštitut Milka Kosa (ZRC SAZU) in italijanska deželna organizacija ERPAC, v okviru katere deluje Pokrajinski muzej Gorica, od leta 2024 sodelujeta na projektu Glass-Routes: Po poteh glažutarjev na Goriškem, v katerem raziskujeta stoletno tradicijo steklarstva na Trnovsko-Banjški planoti. 

Ob približevanju zaključku projekta v letošnjem aprilu so sodelavci predstavili nekaj ključnih izsledkov raziskave, ki je nadgradila obstoječe vedenje o steklarjih, ki so med sredo 18. in sredo 19. stoletja med Dolenjo Trebušo in Lokvami napihali tudi 644 tisoč steklenic letno. 

Letos mineva natanko sto let od izdaje temeljnega dela o steklarstvu na Trnovsko-Banjški planoti, leta 1926 ga je v Trstu izdal zgodovinar in etnograf Mario Ranieri Cossar in na njegovi raziskavi je temeljilo tudi njihovo delo, je povedala Petra Kolenc, vodja projekta pri vodilnem projektnem partnerju Zgodovinskemu inštitutu Milka Kosa (ZRC SAZU). 

Največ novih uvidov so raziskovalci dobili na podlagi matičnih knjig, je povedala Karla Kofol, med drugim z njimi niso potrdili domnevne letnice prihoda steklarjev, so pa ovrgli teorijo, da so prišli iz Hamburga, temveč so najbrž iz tamkajšnjega pristanišča samo odpluli.

Steklarske kolonije so bile precej zaprte, so pa bile pomemben gospodarski dejavnik tistega časa, sploh, ker so za opravljanje podpornih del potrebovale precejšnje število obrtnikov. Zgodovinarji raziskujejo tudi družino Vogel, ki je s to dejavnostjo precej obogatela, je povedala Petra Kolenc.

Glažutarji so živeli nomadsko življenje, približno vsakih četrt stoletja so tabor premaknili, znane so štirje takšne lokacije, po letu 1830 pa jih v teh krajih ni več zaznati. Domnevajo, da jih je prizadela epidemija vodenih koz, obenem pa naj bi tamkajšnje gozdove pred pretiranim posekom želela obvarovati tudi država. 

Več pa v oddaji, ki ji lahko prisluhnete na povezavi spodaj.

POSNETEK: Glass Routes, po poteh glažutarjev na Goriškem

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.