40 LET OHRANJANJA GENETSKO ČISTE SOŠKE POSTRVI

V ribogojnici Soča v Kobaridu so v petek obeležili 40. obletnice vzreje gensko čiste soške postrvi, s čimer so tedaj rešili njeno izginjajočo populacijo v Soči in njenih pritokih. Danes v reko vložijo do 200 tisoč kosov ribjega zaroda, med 40 in 50 tisoč mladic in 1500 odraslih osebkov soške postrvi.

»Populacija soške postrvi je stabilna, ne sme pa biti prepuščena sama sebi,« je ob tej priložnosti dejal Matevž Podjed, v. d. direktorja Zavoda za ribištvo RS, ki upravlja z ribogojnico v Kobaridu. Navedel je podatek, da je bilo konec 90. let v hektarju Soče 700 osebkov, danes pa jih je 90. 

»Razlogov za tako stanje je več,« je dejal Podjed, »vse več je posegov v vodotoke, podnebne spremembe višajo temperaturo vode, z ribami pa se prehranjuje več varovanih vrst ptic in obrečnih živali, največ vidre.«

Erik Sivec, vodja kobariške ribogojnice, je ob tem povedal, da so največji plenilci rib kormorani, ki so sedaj v Posočju prisotni že celo leto, nekoč so tu le prezimovali, nadalje pa tudi raca veliki žagar in delno tudi čaplje, predvsem pa vidre, katerih odrasel osebek poje med 5 in 7 kilogramov rib na teden. 

Ervin Kosi, Jože Ocvirk in Matevž Podjed

Rešitev za to je le nadaljnje ustvarjanje dovolj številčne populacije za vlaganje, je dejal Podjed, ki je dejal tudi, da bi si na Zavodu za ribištvo želeli natančne analize vpliva zavarovanih plenilskih vrst na ribji zarod. 

Za nadaljnje ohranjanje ravnovesja potrebujejo urejeno infrastrukturo in strokovno usposobljen kader, pri čemer bi v Kobaridu potrebovali obnovo zunanjih bazenov, katerih starost se bliža trimestnemu številu, prvo ribogojnico so namreč tu postavili leta 1939. Notranje prostore in opremo so sicer prenovili pred slabimi petimi leti.  

Da je genetsko čista soška postrv iz Soče in pritokov izginjala so v prvi vrsti krivi človekovi posegi, velik faktor je bila tu 1. svetovna vojna in nato gradnja hidrocentral na Soči, je povedal Jože Ocvirk, dolgoletni direktor Zavoda za ribištvo, ki je pred štiridesetimi leti sodeloval pri projektu oživljanja te ribje vrste. 

Ko so pred 2. sv. vojno reko poribljavali, so to počeli kar s šarenko in potočno postrvjo, slednja se je križala s soško postrvjo, kar je pomenilo, da je genetsko čista soška postrv polagoma izginjala. 

Potrditev, da so leta 1982 pričeli z vzrejo genetsko čiste soške postrvi, so dobili šele leta 1985, ko so v oddaljenih tolmunih soškega pritoka Zadlaščica našli primerke soške postrvi, ki niso imele stika s Sočo in tamkajšnjo ribjo populacijo, je povedal Ocvirk. 

Zavod za ribištvo pri vzreji soške postrvi sodeluje tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, je povedal državni sekretar Ervin Kosi, ki je ob tem dejal, da je soška postrv ena najpomembnejših slovenskih domorodnih ribjih vrst in da je njena prisotnost tudi znanilec čiste vode.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.