NEDELJA V KOSMAČEVI IZBI ZBRALA NJEGOVE LJUDI

V Bukov’ci na Slapu ob Idrijci, kjer je v novembrskih dneh sonca le še za vzorec in je že tako odročen zaselek zadnje mesece še bolj odrezan zaradi sanacije mostu čez Idrijco, se je včeraj, na nedeljski popoldan, zbralo lepo število domačinov in obiskovalcev. Združila jih je navezanost na Kosmačevo literaturo in posebna predstavitev nove, integralne izdaje romana Balada o trobenti in oblaku, prepletena z letošnjo novo gledališko postavitvijo tega dela ter še vedno živimi spomini na pisatelja Cirila Kosmača.

Po prvi predstavitvi novo izdane knjige pod okriljem Založbe Beletrina v Tolminu, ki je bila že maja, so jo člani bralnega kluba tolminske knjižnice Cirila Kosmača podrobno brali skupaj v septembru, v oktobru je na odru Kinogledališča Tolmin gostovala istoimenska nova dramska predstava, nastala v koprodukciji Mini teatra Ljubljana in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, včerajšnji dogodek pa je tolminski cikel gostovanja Balade zaključil s srečanjem v izbi, kjer je rasel mladi Ciril Kosmač.

Za staro masivno mizo so sedli urednik nove izdaje Andraž Gombač, režiser predstave Žiga Hren in pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej, z njimi pa še lepo število domačinov iz doline ob Idrijci, člani Kosmačeve družine, člani družine sodobnika Saše Vuge ter drugi ljubitelji izbrane Kosmačeve besede. Prireditev je v muzejski hiši organiziral Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin s Tolminskim muzejem in spodbudo Ministrstva za kulturo RS. Poklon Kosmačevi literarni zapuščini so ob iskrivem pogovoru, branju odlomkov, med katerimi je bilo tudi prvo objavljeno Kosmačevo delo Božična noč iz leta 1931, dopolnili še pristni zvočni posnetki pisatelja, ki je v javnosti vedno nastopal s premišljeno in artikulirano govorico.

Kustosinja Tolminskega muzeja Karla Kofol je s hvaležnostjo opomnila na spodbudo Občine Tolmin po uspešni prenovi slamnate strehe in odkupu gospodarskega poslopja ob hiši, ki smiselno združuje celoto Kosmačeve domačije in je obet za aktivno prihodnost kulturnega centra v Bukov'ci.

Špela Mrak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.