PROSVETNO DRUŠTVO V ŠTANDREŽU ŽE 60 LET OHRANJA TRADICIJO IN OBIČAJE

Prosvetno društvo Štandrež je v soboto, 25. oktobra, s posebnim dogodkom obeleževalo 60. obletnico delovanja, ki je bogato, pestro in raznovrstno. 

V tem času so med drugim izdali 17 publikacij o kraju in delovanju društva, v maju organizirajo znan in obiskan praznik špargljev, še starejša od društva je v kraju zborovska dejavnost, organizirali so kulturne večere in razna predavanja, prisotni so na Okusih ob meji v Gorici, je bilo slišati na prireditvi v njihovem središču, dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu.

Prav izgradnja in odprtje te dvorane leta 1965 je bil povod za ustanovitev društva, katerega pobudnik pa tudi prvi spodbujevalec je bil tedanji župnik Jožef Žorž, predvsem z namenom, da dvorana ne bi ostala prazna. 

Kulturna in druga društva v zamejstvu so seveda še vse kaj več kot organizacije za uresničevanje skupnih interesov, je povedal trenutni predsednik David Vižintin, ki je na tem mestu od leta 2015, ampak so bila ustanovljena in obstajajo zaradi ohranjanja jezika in običajev.

POGOVOR: David Vižintin

Društvo je že desetletja organizator praznika špargljev, ki danes le še spominja na obdobje, ko so štandreški kmetje množično gojili šparglje in jih prodajali v Trstu in Gorici. 

Vanja Bastiani je dejala, da gre kljub temu še vedno za pravi vaški praznik, v katerem mladi sodelujejo, ker si obetajo dobre zabave, malo starejši pa predvsem zato, da se srečajo in pogovorijo. 

POGOVOR: Vanja Bastiani

Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež s svojo redno, mnogotero in kvalitetno produkcijo odrskih del sodi med najvidnejša in najaktivnejša tovrstna društva ne le v zamejstvu ampak v celotnem slovenskem prostoru. 

Preko sto kratkih in celovečernih gledaliških del, katerih ponovitve se štejejo že s tisočico, čemur je potrebno dodati še delo mladinskega odra, so številke, ki se jih ne bi branilo nobeno gledališko društvo. 

Najuspešnejše celovečerne predstave so igrali tudi več kot 40-krat, nekatere, posebej enodejanke kot je bila Stara garda, so postale legendarne, tudi po zaslugi dolgoletnega vodje dramske sekcije in njenega najprepoznavnejšega člana Božidarja Tabaja. 

Poti igralcev na ljubiteljski oder so različne, Matej Klanjšček, današnji vodja dramskega odseka je dejal, da se je na njem znašel nehote, da nikoli ni silil v ospredje, pa ga je kljub temu oder našel kar sam

POGOVOR: Matej Klanjšček

UTRINKI: Joško Kogoj, Egon Cijan, Matej Klanjšček

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.