V tokratni temi v središče postavljamo izzive uresničevanja zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi. Zakon je sicer korak naprej k ureditvi celostne skrbi za ljudi, ki nekaterih osnovnih potreb za dostojno življenje ne zmorejo zadovoljevati sami, na terenu pa izvajanje zakona razkriva še precej najasnosti in nedorečenosti.
Sistem dolgotrajne oskrbe v zameno za novo dajatev, ki jo plačujemo delavci, delodajalci in upokojenci, prinaša nove pravice. Upravičenci bodo skozi sistem dolgotrajne oskrbe lahko izkoristili eno od štirih pravic: pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki sicer že velja od januarja lani, do dolgotrajne oskrbe na domu, kar je mogoče vzpostaviti šele potem, ko občina izbere in podpiše pogodbo z izvajalcem, pravico do sofinancirane dolgotrajne oskrbe v instituciji ter pravico do denarnega prejemka.
Obe zadnji pravici bodo upravičenci lahko začeli uveljavljati s 1. 12. 2025.
V tokratni temi smo izbrali nekatere vzorčne občine in domove upokojencev, ki so izvajalci teh storitev na severnem Primorskem, in preverili, kako se pripravljajo na izvajanje teh pravic.
V občinah Idrija in Cerkno bo dolgotrajno oskrbo na domu izvajal Dom upokojencev Idrija, ki na območju obeh občin že sedaj opravlja storitev pomoč na domu. Kot v prispevku Metke Rupnik pove Maja Majnik višja svetovalka v službi za družbene dejavnosti na Občini Idrija, je bila odločitev za tega izvajalca daleč najbolj ustrezna.
Dom upokojencev Idrija izvaja institucionarno varstvo v enoti doma upokojencev v Idriji in v posebni enoti na Marofu ter že leta tudi pomoč na domu na območju občin Idrija in Cerkno.

Kot pojasnjuje Urška Močnik, direktorica doma, bodo stanovalci doma, ki so podpisali soglasje za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, odslej plačali le takimenovani hotelski del storitve do višine zajamčene pokojnine, torej največ 781 evrov. Kaj pa v pogovoru z Metko Rupnik svetuje tistim, ki so v čakalni vrsti za dom ali pa bodo prejemali storitev dolgotrajne oskrbe doma.
Prvi korak za vstop potencialnega uporabnika v sistem dolgotrajne oskrbe je, da vloži vlogo na center za socialno delo. Osebo, ki bo zaprosila za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, bo zatem doma obiskal svetovalec in ocenil, koliko pomoči potrebuje pri gibanju, gospodinjskih opravilih, komunikaciji, pri zdravstveni negi ... Če se ugotovi, da je vlagatelj upravičen do dolgotrajne oskrbe, bo na osnovi obsega pravic, ki mu pripadajo, razvrščen v eno od petih kategorij, kar bo pisalo v odločbi. Ta pa bo osnova, da bo koordinator izvajalca dolgotrajne oskrbe za upravičenca izdelal individualni načrt. Tanja Žorž s Centra za socialno delo severne Primorske v pogovoru s Primožem Božičem pojasnjuje podrobneje.
Za šest občin na Goriškem bo storitev dolgotrajne oskrbe na domu izvajal Dom upokojencev Nova Gorica.

Andreja Hladnik, vodja Centra za pomoč na domu v tej ustanovi, v pogovoru s Primožem Božičem predstavlja izzive, ki jih čakajo.
Občina Ajdovščina je za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na svojem območju izbrala dva izvajalca: Dom starejših občanov Ajdovščina in Center starejših Pristan Vipava, kot je Maji Vojska povedala Jerica Stibilj z Občine Ajdovščina.

In kako so se in se še bodo na izvajanje dolgotrajne oskrbe v instituciji pripravili v Domu starejših občanov Ajdovščina, je Maji Vojska pojasnil direktor Sandi Bačar.
Avtorji prispevkov: Metka Rupnik, Primož Božič in Maja Vojska
Foto: fototeke DU Idrija, DU Nova Gorica in DSO Ajdovščina
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!