NEANDERTALSKI ROMEO IN JULIJA V RAPSODIJI JAMSKEGA MEDVEDA

V Arheološkem parku Divje babe so v četrtek premierno izvedli multimedijsko glasbeno, pripovedno in plesno predstavo Rapsodija jamskega medveda o svetu neandertalcev. Predstava, ki je nastala ob 30-letnici najdbe neandertalčeve piščali v Divjih babah, je bila izvedena v produkciji Mihe Čelarja in režiji Vojka Anzeljca.

Predstava je občinstvo popeljala več kot 60.000 let v preteklost – v čas, ko so v teh krajih živeli neandertalci. Dogajala se je na treh prizoriščih – v obeh jamah in na travniku pred cerkvijo sv. Ivana – ter združila glasbo, pripoved, ples, animacijo in zvočno krajino. Ob pomoči vizualnih učinkov, ognja in projekcij je ustvarila izjemno atmosfero ter odprla »časovno črvino«, v kateri so se zlile narava, umetnost in arheologija. Več o ideji in sami realizaciji predstave pa producent Miha Čelar.

Pogovor – Miha Čelar

K sodelovanju in oblikovanju predstave je pristopil tudi režiser Vojko Anzeljc, ki je moral predstavo umestiti v izjemno zahtevno okolje treh naravnih prizorišč. Več pa nam je zaupal v pogovoru.

Pogovor – Vojko Anzeljc

Sama lokacija predstave je edinstvena, saj se dogajanje po sončnem zahodu razprostira na treh prizoriščih znotraj arheološkega parka. Lokalna vodiča, domačina iz Šebrelj, Maruša Tušar in Peter Črnilogar, sta gledalce najprej popeljala v jamo Divje babe, kjer se odvije prvi del predstave. Nato sledi kratek vzpon do drugega prizorišča – jame, ki leži nekoliko višje nad prvo. Zaključek predstave poteka na travniku pred cerkvijo svetega Ivana na robu šebreljske planote.

Zgodba po besedah ustvarjalcev spominja na jamsko različico Romea in Julije, v kateri sta glavna junaka plesalca Gašper Kunšek in Teja Modrijan. Zvezda predstave je tudi neandertalčeva piščal iz Divjih bab, na rekonstrukcijo katere Boštjan Gombač med predstavo igra v živo. V nadaljevanju pa nam bo Gombač zaupal nekaj več o projektu.

Izjava – Boštjan Gombač

Zgodbo pripoveduje Jure Ivanušič, ki priznava, da je šlo za zahteven projekt.

Izjava – Jure Ivanušič

Scenarij podpisujeta Miha Čelar in Vojko Anzeljc. V predstavi sodelujejo še Boštjan Perovšek kot avtor zvočnih pokrajin, Petra Vidmar na tolkalih ter Lea Vučko, ki je ustvarila animirane projekcije.

Za izvedbo in kakovost zvoka je skrbel Matej Zajec, pri logistični podpori in premikih opreme pa so pomagali člani Turističnega društva Reka in Turističnega društva Šebrelje.

Predstava je bila na programu le trikrat, vsakič za trideset gledalcev, ki so se simbolično prelevili v “neandertalski klan” in tudi sami sodelovali pri ustvarjanju predstave. To, da je bila predstava izvedena samo trikrat, ji daje poseben čar. Vseeno pa ustvarjalci načrtujejo uprizoritev za manjše odre, poleg tega pa je – kot rečeno – predstava del večjega projekta.

Glasbena predstava je vrhunec dokumentarnega filma, s katerim želijo predstaviti novo podobo neandertalca, ki se je izoblikovala v zadnjih tridesetih letih od najdbe piščali. Film nastaja v koprodukciji petih držav – Slovenije, Hrvaške, Severne Makedonije, Italije in Francije – ter razkriva zgodbo o najstarejši glasbi na svetu in pomenu Divjih bab kot zibelke človeške ustvarjalnosti. Luč sveta naj bi ugledal jeseni leta 2026.

Maja Vojska

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.