LIŽANI IN LIŽANKE TUDI PO STO LETIH ŠE VEDNO GOSTOLJUBNI

V romarski cerkvi na Marijinem Celju nad Ligom se je v soboto odvila spominska slovesnost s sveto mašo ob stoti obletnici fantovskega romanja, ki ga je tam leta 1925 organizirala Prosvetna zveza iz Gorice. 

Šlo je za verski dogodek z narodno-buditeljsko noto v času naraščajočega fašističnega pritiska na Slovence, je bilo med drugim slišati v soboto.

Za organizacijo dogodka so skupaj stopili krajani in krajanke Liga in okolice, pričel pa se je s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju več duhovnikov vodili upokojeni koprski škof, monsinjor Jurij Bizjak. Po njej je profesor Tomaž Simčič v daljšem predavanju orisal okoliščine tedanjega romanja. 

Dejal je, da se je na Marijinem Celju zbralo, kakor so poročali tedanji časopisi, okrog 1000 mož in fantov iz vse širše Goriške. V Kanal so prihajali z vlakom in se nato peš vzpeli na Lig, nekateri še tisti dan, nekateri pa že tudi dan prej. 

Poleg mladega Lojzeta Bratuža, ki je pri slovesni maši vodil pevski zbor, je bil tedaj na Ligu tudi njegov brat, Jožko Bratuž, ki je tedaj, morda še bolj kot Lojze, slovel kot odličen glasbenik in pevec. 

Med vidnimi organizatorji shoda je bil tudi ustanovitelj in tajnik Prosvetne zveze Filip Terčelj. Tedanji viri poleg duhovščine med udeleženci poimensko sicer ne omenjajo Janka Kralja, vidnega politika tega obdobja, je dejal Simčič, vendar je čisto mogoče, da se je shoda udeležil, saj je bil njegov oče prav iz teh krajev. 

Shod je imel poleg verskega tudi narodni značaj, je poudaril Simčič, šlo je sicer za obdobje, ko je slovenščina že bila prepovedana v javnosti, še vedno pa so delovala slovenska društva, do prepovedi katerih je prišlo dve leti kasneje.

Kljub odmevnosti shoda pa ta v tedanjem verskem in družbenem življenju ni bil taka posebnost, kot se danes zdi, je poudaril Tomaž Simčič, še v istem letu je do podobnega shoda za dekleta prišlo na Sveti Gori, kjer se jih zbralo še enkrat toliko, okoli 2000. 

V kulturnem delu programa, ki je sledil, je zbranim zapelo sedem moških pevskih sestavov, tudi MePZ Kazimir Nanut iz Kanala, ki se je po petih letih sestal posebej za to priložnost. Pesmi so se prepletale z recitacijo poezije Ljubke Šorli. 

Časopisni poročevalec o dogodku izpred stotih let ni pozabil omeniti izjemne gostoljubnosti domačinov, ki se v tem času ni izgubila, tudi v soboto so primerno sprejeli in pogostili polno cerkev nastopajočih in obiskovalcev. 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.