SREDNJE IN DOLINA DOBLARCA

Nedeljsko popotovanje na Primorskem valu smo v minulem tednu pripravili na Kanalskem Kolovratu, natančneje na delu med dvema vrhovoma, Ježo in Globočakom, ki se dvigata iz grebena in sta zato tudi priljubljeni točki domačinov in drugih pohodnikov. 

Med njima najdemo tri vasice oziroma zaselke, največje Srednje ter Pušno in Avško, v katerih za štetje prebivalcev danes ne potrebujemo več kot prste ene dlani. 

Ta del grebena Kolovrata na svoji vzhodni strani pada v dolino Doblarce, divje in večidel netrasirano območje, ki pa skriva nekaj pravih biserov. 

Pri njihovem odkrivanju nam bo pomagal domačin iz Avškega Anton Klemenčič, sicer pa bodo naši sogovorniki še predsednik Planinskega društva iz Kanala Luka Jurca ter nova prebivalca Srednjega, arheologa Manca Vinazza in Miha Mlinar. 

Prav Miho smo prosili, če nam na kratko oriše nekaj točk, ki jih je na tem področju vredno obiskati:

POGOVOR: Miha Mlinar, splošno o Srednjem in zaselkih

Pod Ježo že desetletja stoji v planinski dom preurejena obmejna stražnica, za katero skrbijo kanalski planinci. 

Odseljevanje in umikanje gostiln iz tega območja je povzročilo, da je v poletnem času, ko je odprta, pravzaprav edini gostinski objekt med Solarji in Korado, kar s pridom izkoriščajo obiskovalci. 

Ker se ti zadnja leta lahko mimo doma pripeljejo po asfaltni cesti domnevajo, da bo ponujeno udobje, kot bi bilo v dolini, vendar se oskrbniki presneto trudijo, da je pijača mrzla in hrana topla in ne obratno, kakor se rado zgodi, če smo odvisni le od narave. 

POGOVOR: Luka Jurca, Dom pod Ježo

Miha Mlinar nam je v prvem delu dal nasvet za hojo po stari poti od Pušnega do Avškega, ki se je bomo sedaj poslužili, da pridemo do Antona Klemenčiča, v tem trenutku še edinega tu rojenega prebivalca Avškega. 

Ko je bil mlad, je tu živelo 38 ljudi, pogled na severni del Banjške planote pa je seveda nudil čisto drugačne prizore, dreves je bilo bistveno manj, v okolici vasi so bile zasejane poljščine, predvsem ajda, drugje pa se je pogled ustavila na senožetih. 

Anton pozna vsak kotiček krajev, o katerih spregovorimo v nadaljevanju, zato tja pogosto pelje skupine pohodnikov. Označenih poti tu ni in je to, vsaj če smo tu prvič, najboljši način spoznavanja tega sveta.

Pogovor pričnemo v Avških policah, pritoku potoka Doblarec, nato pa se premaknemo v osrednjo dolino, ki je, tudi zaradi slabše dostopnosti, še vedno oaza miru in tišine. 

Po potoku do približno polovice poteka tudi meja med tolminsko in kanalsko občino in na cesti lahko naletimo na danes opustelo kmetijo, kjer se meja pravokotno prelomi in krene navkreber do vrha Grad nad Doblarjem. 

Hiša te kmetije je v kanalski, hlev pa v tolminski občini, nam je povedal Anton, kar je seveda nekaj, kar lahko vidimo le na zemljevidu.

POGOVOR: Anton Klemenčič, Dolina Doblarca

Zadnji del tokratne Pisanke je bil bolj znanstveno-raziskovalno obarvan. Območje Srednjega in Kambreškega so v prvi polovici letošnjega leta obiskali študenti, ki so popisovali etnološko in zgodovinsko zbirko v Lukčevi hiši na Kambreškem, med drugim pa so se podali tudi do domačinov in informacije o tukajšnjem življenju iskali iz prve roke. 

POSNETEK: Manca Vinazza, projekt Dediščina na meji

 

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.