LOKOVEC - NEKOČ JE KLADIVO UDARJALO PREDVSEM PO KOVINI, DANES TUDI PO KAMNU

Lokovec poslušalcem našega radia zagotovo ni neznan kraj, če ne drugega, znamo skoraj vsakdo povedati, da je to najdaljša vas v Sloveniji in da so tu nekoč izdelovali znamenite ukrivljene nože ali fauče.

Leži na skrajnem zahodnem delu Banjške planote, tik ob robu nad Čepovansko dolino, in se v ozkem pasu deli na Dolenji, Srednji in Gorenji Lokovec.

Kljub precejšnji oddaljenosti od velikih središč pa Lokovec ne živi samo svoje preteklosti, ki jo predstavljajo v odličnem Centru tehniške dediščine v Srednjem Lokovcu, temveč ima oči uprte tudi v sedanjost in bodočnost.

Spregovorili smo z Zdenkom Šuligojem, predsednikom krajevne skupnosti, Andrejem Vončino, enim zadnjih lokovških kovačev, Eleno Delfini, umetnico in organizatorko delavnic iz gline ter Sebastjanom Peršoljo, mednarodno priznanim slikarjem in kiparjem, ki je v Lokovcu našel duhovni kanal za ustvarjanje pa tudi material, lokovški kamen, ki ga umetniško raziskuje. 

POGOVOR: Zdenko Šuligoj

Andrej, za domačine pa Adrijano, Vončina je eden zadnjih lokovških kovačev, ki v tem trenutku še lahko v živo prikažejo kovaška opravila. Kakor je povedal, je ta poklic zaradi tedanjih slabih poklicnih zavarovanj opravljal le šest let, nato pa se prekvalificiral.

Stavba nekdanjega župnišča v Srednjem Lokovcu v kleti skriva tudi pravcato kovačijo, v kateri za obiskovalce vse od osnovanja Kulturno-turističnega društva Lokovec, to je že skoraj četrt stoletja, Andrej prikazuje kovanje tako, kot se je v Lokovcu vedno počelo.

Prav v tem tednu so Andreju na Dnevih slovenskega turizma v Laškem podelili priznanje Turistične zveze Slovenije za zasluge za prizadevno prostovoljno delo v turistični društveni organizaciji, kakor so napisali na listino.

Mi pa smo seveda želeli izvedeti kakšno skrivnost kovaškega poklica.

POSNETEK: Andrej Vončina

Elena Delfini je v Lokovec prišla iz mesta, skoraj brez premisleka, kakor nam je povedala, in najprej so jo lokovške širjave in razdalje med hišami strašile. V zadnjem času jih premošča z organizacijo skupnih delavnic s keramiko, je povedala, ki kraju niso nič odvzele, mogoče celo vdihnile nekaj duha starih opravil.

POSNETEK: Elena Delfini

Kipec, nastal v okviru keramičnih delavnic v Lokovcu, avtorica Elena Delfini

Kamen je bil že v preteklosti eden glavnih gradbenih materialov, sledi mojstrov kamnoseštva pa so po celotnem lokovškem področju vidne še danes. Budno popotnikovo oko lahko uzre tipično alpsko kaščo, kamnite portone in vodnjake, ki so v preteklosti stali pred domala vsako domačijo.

Sebastjan Peršolja je slikar, kipar, grafik in oblikovalec, ki je prav tako eden tistih, ki v Lokovec niso prišli po naključju rojstnega kraja, temveč jih je sem privabilo kakšno drugo naključje. Kakor nam je povedal, je tu ostal zaradi izredno pozitivnih energij, ki jih ta kraj ima za njegovo umetnost. 

Lani je na razstavi V objemu narave predstavil skulpture, ki so nastajale poldrugo desetletje, do danes je imel že več kot 120 samostojnih in 80 skupinskih razstav doma in po svetu. Govorili smo predvsem o tem, kaj Lokovec ponuja občutljivemu posamezniku. 

POSNETEK: Sebastjan Peršolja

Skulptura Sebastjana Perošolje, del cikla V objemu narave

Primož Božič

Naslovna fotografija: Zimski razgled z Laščka, najvišjega vrha Banjške planote. Arhiv KTD Lokovec

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.