POLEG FRANJE, JAVORCE IN ZDRAVLJICE TUDI STIČNA IN MARIJIN STUDENEC Z ZNAKOM EVROPSKE DEDIŠČINE

Evropska komisija je pred dnevi na seznam spomeniških območij z znakom evropske dediščine umestilo četrto spomeniško območje iz Slovenije, in sicer cistercijanski samostan Stična in nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki. Oba samostana sta vpisana kot sestavni del nadnacionalnega spomeniškega območja oziroma združenja 17 monumentalnih samostanov v šestih različnih evropskih državah v Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem in Češkem.Vtrednote, ki jih simbolizira znak evropske dediščine, so humanost, solidarnost, strpnost, povezovanje in medkulturni dialog.

Prvo spomeniško odmočje, ki je v Sloveniji pridobilo znak evropske dediščine že leta 2014, je bila Partizanska bolnica Franja v Novakih na Cerkljanskem, Leta 2017 je znak evropske dediščine prejelo tudi spomeniško območje cerkve sv. Duha v Javorci, dve leti kasneje pa še Prešernova Zdravljica, ki jo v rokopisu hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Pred dnevi pa je znak evropske dediščine prejelo tudi nadnacionalno spomeniško območje, ki združuje 17 cistercijanskih samostanov v šestih evropskih državah: v Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem in Češkem. V Sloveniji sta v projekt vključena samostan Stična, ki ga zastopa Muzej krščanstva na Slovenskem, in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki, ki ga zastopa Galerija Božidar Jakac. Samostane so združili v projektu Cistercijanske krajine povezujejo Evropo, po katerih poteka 6300 dolga pot cistercijanov.

Cistercijanski red je v deželah, kjer je deloval, pustil pečat že od srednjega veka dalje. Zaradi vpliva cistercijanov sta si krajina in poselitvena struktura v oddaljenih območjih Evrope podobni: ker so samostani morali biti samooskrbni, so v svoji okolici razvili široko gospodarsko mrežo.

V okolicah samostanov najdemo sofisticirane hidrotehnične sisteme za oskrbo samostana in pridobivanje energije, razvilo se je ribogojstvo, nastajale so specializirane kmetije z ustrezno velikimi zemljišči za poljedelstvo in živinorejo kot gospodarsko osnovo samostanskega gospodarstva, veliki gozdovi za gradnjo in oskrbo s kurjavo, vinogradništvo, vključno s sadjem in hmeljem, ter mestne samostanske trgovine za prodajo presežkov.

Podelitev znaka evropske dediščine novim spomeniškim območjem bo 17. aprila letos v Antwerpnu.

Metka Rupnik

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.