PISANKA: ROČINJ

V središču našega nedeljskega zanimanja je bil tokrat Ročinj, razmeroma velika strnjena vas na vznožju grebena Kolovrata, na katerem nad vasjo najdemo Kambreško.

O Ročinju in Ročinjcih bi bržkone imeli kaj povedati Avčani, s katerimi se tradicionalno ne prav lepo gledajo prek Soče, a po stari navadi bomo dali spregovoriti kar Ročinjcem samim.

Kraj ima sicer res častitljivo zgodovino, prvo omembo je doživel že leta 1083, še v času Avstro-Ogrske pa je bil pravzaprav občinsko središče z izjemno razvitim kulturnim življenjem.

Prav tako se lahko pohvalijo z najmanj dvema znamenitima možema, vodjo tolminskega punta Ivanom Gradnikom in skladateljem Vinkom Vodopivcem, ki sta bila v razmaku skoraj natanko dvestotih let rojena tukaj.

Ročinjci so nekako posvojili tudi lik in delo Valentina Staniča, alpinističnega pionirja, duhovnika in prosvetitelja, ki je tu kot župnik preživel 10 let svojega življenja. Nanj spominja več imen, tudi ime kulturnega društva, katerega delo spoznamo v nadaljevanju.

POGOVOR: KD Valentina Staniča, Bojan in Lea Malnič (6:34)

V Pisanki smo spoznali Ročinj, vas ki skupaj z bližnjim Doblarjem tvori eno od krajevnih skupnosti v občini Kanal. V Ročinju po zadnjih podatkih živi 274 ljudi, ima pa tudi svoja, lahko bi dejali, četrtna imena: Plac, Zdenc, Seniško, Zasenk, Breg, Pejca, in Cesta.

V vasi so lani in letos obudili pustovanje, člani so se našemili v tradicionalno ročinjsko hrano, letos pa so se našemili v praljudi, vključno z velikim mamutom, ki so ga popeljali po vasi.  

Letošnji ročinjski pust. Vir: FB stran Ročinj

V spodnjem pogovoru pa spoznamo še prav poseben ročinjski običaj, ki se bliža svoji dvajseti ponovitvi. Pohod z Ročinja na Triglav je lani doživel sedemnajsto ponovitev, spregovorili smo z glavnima akterjema, Rudijem Brezavščkom, ki je dal idejo zanj, in Simonom Prinčičem, ki jo vsa ta leta uresničuje.

POGOVOR: Pohod iz Ročinja na Triglav, Rudi Brezavšček in Simon Prinčič (7:25)

Skupinska slika zadnjega, 17. ročinjskega pohoda na Triglav (september 2023).

Da v Ročinju naletimo na Staničeve potomce v smislu pohodništva morda ni tako nenavadno, da pa tu že več kot dve desetletji gojijo klekljanje in izdelavo čipk pa je nekoliko večje presenečenje.

Nevenka Malnič iz Doblarja že od leta 2001 v Ročinju vodi klekljarsko skupino in kakor pravi, je klekljanje izvrstna preventiva proti najrazličnejšim starostnim boleznim, zvok klekeljnov pa naravnost meditativen.

Čipke za mašne plašče koprske škofije

Pri tem ji bomo verjeli na besedo, za ostalo pa govorijo same čipke in dokazila, da je Nevenka mojstrica tega, a ne le tega, ročnega dela.

POGOVOR: Klekljarska skupina, Nevenka Malnič (11:29)

Med vaškimi znamenitostmi omenimo še cerkvico sv. Pavla s Kalvarijo, skulpturo, ki prikazuje križanje na Golgoti. Med cerkvico in vasjo so včasih stala tudi znamenja križevega potu, od katerih lahko danes opazujemo zgolj ostanke. 

Cerkvica sv. Pavla s kalvarijo nad Ročinjem

Pogled izpred sv. Pavla proti Avčam in v smeri Levpe

V vasi najdemo tudi osebni muzej ostalin iz 1. svetovne vojne in etnoloških predmetov, ki jih je našel oziroma ohranil domačin Aljoša Gerbec. Na našem radiu smo ga že gostili, v nadaljevanju pa spoznamo domačina, ki se ukvarja z zelo zanimivo obrtjo – kamnoseštvom. Z nami bo Patrik Humar.

POGOVOR: Kamnoseštvo Humar, Patrik Humar (9:08)

Skulptura kamnoseka Patrika Humarja

Primož Božič

Naslovna fotografija: Ročinj. Avtor Simon Prinčič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.