PISANKA: GRGAR

V oddaji Pisanki smo obiskali Grgar, rojstno vas Urške Ferligoj in Mateja Bora, ki se ju tamkajšnji prebivalci na ta ali oni način še vedno radi spominjajo. Bor se je v Grgarju leta 1913 rodil še kot Vladimir Pavšič, vendar se je družina z dveletnim dojenčkom zaradi bojev na soški fronti preselila v Prožinsko vas pri Štorah in se ni nikoli vrnila. 

Manj je znanega o življenju Urške Ferligoj, pastirice in Marijine vidke, od rojstva katere mineva približno pol tisočletja. Natančna letnica rojstva in smrti ni znana, domnevajo pa, da je živela v letih 1526 do 1544. Ustno izročilo pravi, da se ji je Marija prikazal kot deklici in da je nato umrla kmalu po posvetitvi prve cerkve na Sveti Gori.

Na oba spominjata kipa in pešpoti. Urškina pot je krožna pot iz Grgarja na Sveto goro, ki vodi po široki makadamski poti iz starega dela vasi, kjer na mestu, kjer je stala njena rojstna hiša, najdemo Urškin kip. Predvideno je, da se pohodniki vrnejo po cikcakasti stezi, ki od oddajnika na Sveti gori pride naravnost v vas, seveda pa lahko smer hoje vedno tudi obrnejo. 

Urškin kip v starem delu Grgarja, kjer je stala njena rojstna hiša. 

Borova pešpot je krajša in pelje le v okolici Grgarja. Pesnika in dramatika se v vasi vsako leto spomnijo s spominskim pohodom v aprilu, 14. aprila se je namreč Bor tu rodil, pri čemer pohod opremijo z branjem njegove poezije. Pot pričenja pri njegovem spomeniku pred Jevankovo hišo v Dolu, to je prvi del vasi iz smeri Nove Gorice, kjer so živeli Pavšičevi pred odhodom v begunstvo.

Stičišče štirih pohodnih poti: Borove in Urškine poti, trase Ultra Traila Vipavavska dolina in Poti treh svetišč

Naš prvi sogovorec bo Matej Čubej, predsednik Kulturnega društva, ki je širom Primorske znano predvsem po dramski skupini, deluje pa v okviru društva tudi bralni klub. 

POGOVOR: Matej Čubej

Kulturni dom v Grgarju, v ozadju cerkev

Igrišče v Grgarju, v ozadju šolska stavba

Grgar, vas s tremi zaselki, ki leži v kotlinici v senci hriba Skalnica, na katerem najdemo božjepotno svetišče Sveto Goro. Na jugu kotlino zapira Škabrijel, na zahodu Sveta gora, na severu južni rob Banjške planote – Podlaška gora, proti vzhodu pa se začenja vzpenjati Trnovska planota.

Na pobočjih nad kotlino so gručasti zaselki Bitež, Fobca, Zagorje in Fobški Kal, ki skupaj z glavnim naseljem tvorijo krajevno skupnost s približno 700 prebivalci.

Danes je Grgar cilj marsikaterega izletnika, nam je povedal Aleksander Míljavec, predsednik Turističnega društva, ki se trudi v kraju ohranjati nekatere redne vsebine, predvsem dogodke, za katere pa je posebej v pokoronskem času zanimanje precej upadlo.

POGOVOR: Aleksander Miljavec 1. del

Aleksander Miljavec nam tudi v drugem delu odstrne tančico iz grgarske turistične ponudbe, še več pa prepusti morebitnemu odkrivanju obiskovalcev samih.
Verjetno največja naravna zanimivost grgarske okolice je edina tekoča voda na Banjški planoti in sicer potok z imenom Slatna. Na mestu, kjer je v njegovem toku narava oblikovala kotlinico, so se Grgarci od nekdaj kopali, nato pa vodo nekoliko tudi umetno zajezili in dobili pravi pravcati naravni bazen. 

Zajetje potoka Slatna, ki mu Grgarci pravijo "bazen"

"Korita" potoka Slatna nad naravnim bazenom

Nekdaj je veljalo, da so se v njem lahko kopali le prebivalci najstarejšega dela vasi, ki ga najdemo v okolici kipa Urške Ferligoj. Ostali Grgarci so si morali vodne užitke privoščiti nižje v ne tako obširnem jezercu, ki pa je bilo, če ne drugega, bližje vasi. Na potoku je nekoč delovalo nepredstavljivih 14 mlinov, podjetni vaščani so iz Slatne celo skopali prekop, da so z njim poganjali dva od glavne struge ločena mlina.

Spodnje jezerce na potoku Slatna

Prekop iz potoka Slatna, ki je poganjal mline

Ostanek mlina od izkopanem prekopu iz potoka Slatna

POGOVOR: Aleksander Miljavec 2. del 

V vasi je bilo včeraj še posebej slovesno, spomnili so se namreč na 110. obletnico rojstva pesnika in dramatika Mateja Bora in ob tej priložnosti smo spregovorili z voditeljico bralnega kluba, ki v Grgarju deluje že okroglo desetletje. Priložnost za nastanek kluba je bilo prav veliko praznovanje ob 100. letnici pesnikovega rojstva, nam je povedala Irena Doljak.

POGOVOR: Irena Doljak

Več informaciji o Grgarju, njegovih poteh in naravnih znamenitostih pa je še najlažje najti na eni od treh informativnih tabel, ki jih najdemo v kraju.  

Naslovna fotografija: Borov citat

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.