NA OKROGLI MIZI V TOLMINU O UPRAVLJANJU VODA V KRIZNIH RAZMERAH

V okviru Festivala soške postrvi je v Tolminu v petek potekala okrogla miza o upravljanju voda v kriznih razmerah, na kateri so govorili o različnih izzivih upravljanja voda v Posočju, predvsem v luči podnebnih sprememb. Govorci so se strinjali, da bi najprej potrebovali skupno vizijo, govorili pa so tudi o možnostih ustanovitve krajinskega parka. 

Izhodišče razprave je predstavljala lanska suša, ki je različne deležnike ob reki Soči in drugih rekah v Posočju postavila pred več izzivov. Ribiška družina se je soočala z majhnimi vodostaji in visokimi temperaturami rek, zaradi vročine pa se je še bolj povečal pritisk na reke, ki so v Posočju v poletnih mesecih že tako preobremenjene.

Kot je povedal predsednik Ribiške družine Tolmin Aljoša Križnič, je bilo Posočje lani tri mesece brez padavin, ribe so bile zaradi visokih temperatur rek in nizkih vodostajev ogrožene, zato so jim pomagali s prepovedjo ribolova na skoraj vseh rekah. Ribiški turizem je za Posočje pomemben, saj po ocenah prinaša 3,5 milijona evrov letno, po Križničevih besedah pa se bodo morali z vsemi deležniki dogovoriti ter najti rešitev za skupno sobivanje ob in na rekah.

Kot je ob robu dogodka povedal predsednik Ribiške zveze Slovenije Miroslav Žaberl, so slovenski ribiči ob lanski suši ugotovili, da v določenih porečjih določene vrste rib dolgotrajno sušno obdobje težko preživijo. Sami so se organizirali, prepovedali ribolov, a niso uspeli s pritiskom na pristojne državne organe, ki bi morali prepovedati tudi druge vodne aktivnosti v tem času, je dodal.

Izjava Miroslav Žaberl

Miro Kristan iz Fundacije za Sočo je opozoril, da zgodba usklajevanja in dogovarjanja vseh deležnikov na posoških rekah traja že predolgo, odgovora, kako te reke upravljati, pa še vedno ni. Še vedno manjka nekdo, ki bi prevzel krovno upravljanje, je dodal Kristan in opozoril, da bo najprej potrebna odločitev, ali si res želijo skupen način upravljanja in participacije.

Izjava Miro Kristan

Beseda je tekla tudi o možni rešitvi ustanavljanja krajinskega parka, za katerega pa so sodelujoči opozorili, da je lahko rešitev le, če bo res povezal deležnike in prinesel tudi konkretne rezultate. Direktor Notranjskega parka Matevž Podjed pa je ob tem dodal, da vsako parkovno upravljanje zahteva najprej minimalno soglasje v lokalni skupnosti, proces do ustanovitve parka pa je zapleten in terja veliko časa.

Enega od pritiskov na Sočo predstavljajo tudi vodni športi, ki so v zadnjih letih v vse bolj obiskanem Posočju vse bolj priljubljeni. Kot je povedal tolminski župan Alen Červ, skupaj s sosednjima občinama Kobarid in Bovec ter skupnim medobčinskim redarstvom aktivno delajo na tem, da bi po letošnji sezoni sprejeli nov odlok, ki bo urejal plovbo po reki Soči, a se mnenja razhajajo že na ravni vseh treh lokalnih skupnosti.

Izjava Alen Červ 1

Glede omejevanja aktivnosti na reki je dodal, da pravne podlage za omejitve nimajo, interesov in deležnikov pa je preveč, da bi lahko upali, da bi najprej dosegli družbeni dogovor ter nato prek tega soglasja sprejemali omejitve.

Izjava Alen Červ 2

Tudi okoljevarstvenik Jernej Stritih, ki sicer kot največjo grožnjo reki Soči izpostavlja črpanje gramoza, je povedal, da v skupnosti obstaja velik občutek, da je Soča vrednota, a so hkrati še vedno prisotna zelo različna razmišljanja, kako to vrednoto izkoristiti.

Med sklepi so tako sodelujoči izpostavili, da bodo potrebni veliki premiki v razmišljanju, da bodo tudi v luči podnebnih sprememb uspešno zgradili skupno vizijo prihodnosti voda ter jih ohranili za zanamce.

Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.