SESTANEK NA GRAHOVEM OB BAČI SPODBUDEN ZA NADALJEVANJE PROJEKTA SANACIJE DRSENJA POBOČJA POD VASJO

Na Gráhovem ob Bači je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo včeraj krajanom predstavila potek II. faze sanacije drsenja pobočja, ki že leta ogroža kraj in državno cesto. Sanacija bi se sicer morala začeti kmalu po koncu I. faze leta 2020, vendar se zaradi različnih razlogov dela še vedno niso začela, po sinočnjem sestanku pa so krajani vendarle zagledali luč na koncu predora.  

Tako imenovana II. faza sanacije obsega izvedbo štirih sidranih pilotnih sten in sanacijo dobrih 150 metrov državne ceste Kneža–Podbrdo, pri čemer se sanacija ceste pričenja tam, kjer se je leta 2019 končala I. faza sanacije, je povedal projektant Metod Kranjc.

Pilotna stena A bo dolga 125 metrov in bo varovala cesto ter objekte nad njo, pilotna stena B bo varovala cestni priključek do hiš pod državno cesto, pilotni steni C in D pa bosta varovali pet hiš, do katerih vodi imenovani priključek.

Kakor je povedala Alenka Potrč iz DRSI je bila pogodba za izvedbo del podpisana že novembra 2021, zataknilo pa se je pri pridobivanju soglasja lastnika zemljišča za izgradnjo dostopne poti in dela pilotne stene D. Z lastnikom trenutno poteka mediacija, ki je posledica njegove tožbe, po besedah njegovega odvetnika Primoža Barbiča pa naj bi lastnik, če bo DRSI spoštoval pred kratkim sklenjen dogovor, dal soglasje za uporabo zemljišč.

Slednje je bilo tudi največji kamen spotike, ki ogroža izvedbo II. faze sanacije, saj bi lahko izvajalec odstopil od pogodbe, ker investitor (DRSI) v predvidnem času ni zagotovil vseh pogojev za začetek del. Če se to zgodi, bi morali z razpisom iskati novega izvajalca, kar bi začetek del zamaknilo še za najmanj pol leta.

Izgradnjo pilotnih sten C in D v deležu do milijona evrov sofinancira tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, vendar le, če bodo z deli pričeli letos, drugače bodo ta sredstva izgubljena. Ervin Vivoda, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na ministrstvu, je povedal, da bodo v prihodnosti sofinancirali tudi izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo območij nad vasjo (III. in IV. faza).

Še en pereč problem II. faze sanacije sta dve različici dostopa gradbenih vozil do gradbišča za pilotni steni C in D, ki so ju poimenovali varianta A in B.

Po varianti A bi do novega gradbišča podaljšali cesto, ki so jo že uporabljali v I. fazi, vendar zanjo niso dobili soglasja lastnika zemljišč. Iz tega razloga so za dostop predvideli drugo cesto, ki pa vodi mimo petih hiš, do katerih prebivalci in interventne službe v času gradnje ne bi mogli dostopati z vozili. Tamkaj živeči prebivalci so poleg tega prepričani, da bi težka vozila močno poškodovala objekte, ki jih z izgradnjo pilotnih sten pravzaprav skušajo zaščititi.

Pred začetkom del bodo izvedli monitoring zaradi gradnje ogroženih objektov, predvidevajo, da bodo popisali stanje na prbl. 20 objektih v središču vasi, okoli katerih bodo potekala gradbena dela. Slednje naj bi izvedli v aprilu in po tem bi se gradnja že lahko pričela.

Še vedno ostaja odprto vprašanje ali, če sploh kdo, bo vaščanom pomagal pri obnovi poškodovanih hiš, ko bo enkrat plazenje pobočja umirjeno. Po besedah strokovnjakov se drsenje umiri po nekako treh letih od konca sanacijskih del, tako da pred letom 2027 objektov zagotovo ne bodo začeli popravljati oziroma obnavljati.

Ervin Vivoda je povedal, da v tem trenutku ni podane pravne podlage za dodelitev tovrstnih sredstev fizičnim osebam, da pa bodo poskušali s spremembo zakonodaje ustvariti pogoje, da se zagotovi vsaj del sredstev za obnovo škode, ki je nastala zaradi plazenja tal. Poškodbe, ki nastanejo zaradi izvajanja sanacijskih del, pa so v vsakem primeru odgovornost investitorja, je še povedal.

Da bo sredstva za popravilo objektov prispevala tudi občina, je včeraj krajanom zagotovil tolminski župan Alen Červ. Ob tem bo seveda treba napraviti ločnico med škodo, nastalo zaradi plazenja in tisto, ki bo posledica gradbenih del, v vsakem primeru pa se mu zdi največji premik strinjanje, da je z deli potrebno pričeti takoj. Občina Tolmin sicer v sanaciji prispeva znesek davka na dodano vrednost za sredstva, ki jih prispeva Ministrstvo za naravne vire in prostor.   

Od leta 2017 na Grahovem meritve plazenja opravlja profesor z mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo dr. Stanislav Škrabl. Kakor kažejo njegove meritve, se drsenje pobočja nad saniranim delom ceste umirja, še vedno pa tla lezejo za centimeter do dva na leto v delu vasi okoli gasilskega doma. Plazenje je sicer najbolj problematično pri objektih, ki se premikajo neenakomerno in je del objekta podvržen plazenju, del pa ne, pri čemer nastajajo razpoke.

Kakor je dejal objekti ob tej hitrosti plazenja še niso ogroženi, bi pa to utegnile spremeniti obilnejše padavine, ki bi situacijo lahko dramatično poslabšale. Precejšnje pomike celotnih objektov sicer izkazujejo tudi geološke meritve, ki beležijo odklone od fiksnega stebra ob državni cesti.

Primož Božič

Fotografija: Tanja Volarič Karlo

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.