PISANKA: ROBIDIŠČE

Nedeljska Pisanka nas je tokrat popeljala na najbolj zahodni rob Slovenije, v najzahodnejšo slovensko vas Robidišče. Vasica, ki kar na treh straneh meji s sosednjo Italijo, je še danes zagotovo nekaj posebnega. Čeprav v njej avtohtonih prebivalcev ni več in jo naseljujejo predvsem njihovi potomci ter drugi prišleki, še vedno predstavlja neke vrste živ spomenik preteklosti. Spokojnost in nedotaknjenost tega kraja nobenega obiskovalca ne pustita ravnodušnega. 

Zgodovina te odmaknjene vasice, do katere se povzpnemo po cestah, ki vodijo skozi Breginjski kot, je pestra in lahko bi rekli preprosto težka. Izrazito obmejno območje je največji udarec doživelo konec štiridesetih let dvajsetega stoletja, ko so določili sedanjo mejo in Robidišče odsekali od matične pokrajine, Beneške Slovenije. Več kot 100 domačinov se je čez noč odselilo, število prebivalcev pa se je iz dobrih 200, kot jih je vas štela na začetku 20. stoletja, konkretno zmanjšalo in padalo vse do danes, ko bi vsaj približno stalne prebivalce lahko prešteli na prste obeh rok.

Potomci in drugi priseljenci, ki so vas tako ali drugače začutili, so v zadnjih letih obnovili kar nekaj starih kamnitih hiš. Potencial vasi so prepoznali predvsem v turizmu, ena prvih sta bila Staša Mesec in Simon Škvor, ki sta prve goste na svoji domačiji Škvor sprejela že pred desetletjem. 

S Stašo pa smo se najprej pogovarjali o tem, kaj danes vas predstavlja, kdo jo sestavlja in kako jo bodo oživljali letos.

Posnetek Staša Mesec 1

Ostajamo v vasi Robidišče, najzahodnejši slovenski vasi, ki je v zadnjih letih pridobila precejšnjo turistično prepoznavnost. Pogovarjali se s Stašo Mesec z Domačije Škvor, ki predstavlja družinsko zgodbo, ki jo pravzaprav gradijo že desetletja in s tem vračajo življenje v prej porušene hiše. Njihova trajnostna usmeritev je domačiji prinesla tudi že več priznanj, med drugim trajnostni certifikat Travelife Gold, znak Slovenia Green Accommodation, lani pa tudi certifikat Znak kakovosti triglavskega narodnega parka. 

Posnetek Staša Mesec 2

Kakor pravi Staša Mesec, si želijo Robidiščani zadnje čase predvsem pokazati, v kako lepih in posebnih krajih živijo. Zanimivo naravno posebnost so v zadnjem letu dni odkrivali člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana. V Robidišče jih je pot pripeljala po naključju in z zanimanjem in radovednostjo so v zadnjem dobrem letu dni v bližini vasi odkrili precej novih jam, med njimi tudi najdaljšo in največjo jamo na Kobariškem, ki so jo poimenovali po divjih ženah iz lokalnih legend – Krivopeta jama. Svoje raziskovanje so minulo soboto v Robidišču predstavili javnosti, Simona pa je pred mikrofon povabila jamarja in biologa Ajo Zamolo in Tea Delića.

Posnetek Jamarja Aja in Teo

Ob koncu Pisanke, ki nas je tokrat popeljala na skrajni zahod Slovenije, v vasico Robidišče, smo poklepetali še z domačinom Igorjem Cencičem, ki se je sicer v vasi rodil, a jo kot otrok zapustil, pred 25 leti pa se je tudi on vrnil in svojo zgodbo gradil predvsem na kmetijstvu.

Posnetek Igor Cencič

Čeprav življenje v najbolj zahodnem kotičku Slovenije ni bilo in še vedno ni lahko, se zaenkrat še vedno najde kar nekaj posameznikov, ki razumejo in vidijo zgodbo ter potencial tega območja. Čeprav je situacija trenutne prebivalce prignala do tega, da so morali stopiti korak nazaj, verjamejo, da so šli samo po zalet za nadaljnje oživljanje te idilične vasice in kot ste slišali, se bodo še naprej trudili, da bomo o vasi Robidišče še slišali in da bodo tako njihovi potomci kot predniki nanje ponosni. 

Simona Skočir

 
Fotografije: Simona Skočir, Aja Zamolo, Domačija Škvor, Uroš Kunaver
 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.