PISANKA: SLAP

V tokratni nedeljski Pisanki se bomo ustavili na Slapu, ki je minuli vikend obeleževal 800 let prve omembe samega kraja. Vas Slap se nahaja v Občini Vipavi in leži na nadmorski višini 141m. Danes velja za majhno vas, ki pa ima izjemno in bogato dediščino. Slap je bil namreč že od nekdaj zelo kulturno razvit, v preteklosti je imel kar 3 pevske zbore, čitalnico, gledališko skupino in različna društva, kar je bilo za tak majhen kraj zelo spodbudno. Z našo prvo današnjo sogovornico zgodovinarko in domačinko, Majdo Malik bomo najprej raziskovali delček bogate kulturne dediščine na Slapu.

Pogovor o kulturni dediščini

Še en del kulturne dediščine ki je v veliki meri vplival na celoten razvoj sadjarstva in vinogradništva v Vipavski dolini je tudi prva Sadjarsko – vinarska šola, ki je bila leta 1873 ustanovljena na Slapu. Letos se ob njeni 150 – letnici pripravlja celo zbornik, ki bo razkril še neznane informacije o tej šoli, kakšne predmete so imeli učenci, kakšna je bila snov, itd. Še več o prvi Sadjarsko – vinarski šoli pa v pogovoru z domačinko Majdo Malik.

Pogovor o Sadjarsko – vinarski šoli na Slapu

V tej idilični vasi pa se nahaja tudi knjižnica, ki je nastala na pobudo vaščanov. Slapenska knjižnica je svoja vrata odprla leta 2017 in že takoj na začetku požela val zadovoljstva s strani krajanov. Ob odprtju knjižnice pa so Slapenci prejeli tudi knjigo z naslovom Škrat s stotimi imeni. Gre za zgodbo o poimenovanju knjižne maskote Slapkota avtorice Tatjane Kokalj. Ime za Slapkota so izbrali slapenski otroci preko natečaja. Maskota Slapko pa drugače sedi na polici in ob prihodu v knjižnico pozdravlja obiskovalce. Knjižnica se iz leta v leto šiti in dopolnjuje z novimi knjižnimi enotami. O ideji nastanka knjižnice Majda Malik.

Pogovor o Slapenski knjižnici

Na Slapu pa je zanimiva tudi naravna dediščina. Ob sprehodu skozi vas, mimo cerkve, nas pot pelje po kolovozu obdanem z vinogradi. Že po slabem kilometru hoje pa prispemo do čudovitega Slapa, ki je v spomladanskem času, ob zbiranju vode poln življenja, predvsem paglavcev. Slap sicer ni velik je pa zelo zanimiv in hoja do njega je primerna tudi za družine z otroci. Poleg te sprehajalne poti, pa je na Slapu tudi Učna pot z atraktivnim naslovom Med divje. Gre za pot, ki je priljubljena tako za otroke kot odrasle in pa tudi za ljubitelje kulinarike. Še več o tej učni poti pa v pogovoru z naslednjo sogovornico, lokalno vodnico Sandro Subotič.

Pogovor o Učni poti Med divje

Slap pa ponuja tudi več različnih nastanitev, ki zadovoljijo še tako petičnega obiskovalca. Nastanitve so mogoče tako v centru vasi, kot tudi na obrobju. Tu že 25 let deluje tudi Penzion Na Hribu, ki je idealen za vse generacije. Družinski penzion v objemu narave in tišine, obdan s kamnitimi hišami, ki so neposredno ena ob drugi. Poleg nastanitev pa pripravijo tudi kosila in večerje za zaključene družbe. Več o Penzionu Na Hribu v pogovoru z lastnico Petro Pilih Žorž.

Pogovor o Penzionu Na Hribu

V tej vinorodni vasi pa deluje tudi Zavod Slap, ki združuje lokalne ponudnike s koreninami na Slapu. Gre za zavod, ki predstavlja Vipavsko dolino tudi v širšem Slovenskem in tujem prostoru. Z našim naslednjim sogovornikom, Denisom Ježem bomo tako odkrivali še en delček Slapa.  

Pogovor o Zavodu Slap

Slap že od nekdaj velja za kraj z odličnimi vini. Tu je mogoče najti vina mladih vinarjev iz različnih vinskih kleti. Tu najdemo Vina Na Hribu, vina kmetije Trošt, vina Urbana Petriča, vina Pregeljc, Rondič, Žorž 1696, Vina Marc in vina Rouna.

Mladi slapenski vinarji pa se tudi povezujejo in s tem namenom so ustvarili tudi skupen produkt Pét -Nat, ki ga je že mogoče najti v prodaji. 7 Slap Pét – Nat kot so ga poimenovali, je naravno peneče vino, narejeno iz avtohtone sorte zelén. Pét – Nat je lahko primeren za aperitiv, odlično pa ustreza tudi zraven ribjih jedi. Še več o skupnem produktu pa v naslednjem pogovoru z mladim vinarjem Romanom Marcem iz Vina Marc.

Pogovor o skupnem produktu mladih vinarjev

Na Slapu je v zadnjih letih turizem v porastu in zato gre razvoj vasi tudi v tej smeri. Več o tem Tina Žorž, z Roune.  

Tina Žorž o turizmu

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.