REGIONALNI FORUM O EKOLOŠKEM KMETOVANJU V GORNJEM POSOČJU

Posvet je organizirala Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije v sodelovanje s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Nova Gorica (KGZ NG) in Posoškim razvojnim centrom (PRC).

Jana Čuk, nova direktorica KGZ NG, je povedala, da so pred 25-imi leti v Posočju organizirali prvi tridnevni seminar o ekološkem kmetijstvu, katerega nasledek so bile prve ekološke kmetije v Sloveniji, nato pa tudi ekovas Čadrg, sedaj pa je ambicija razglasiti prvo ekoregijo v Sloveniji.

Miran Božič, direktor Mlekarne Planika, je izpostavil tri izzive, na katere so kot certificirani predelovalci ekološkega mleka naleteli: na težavo logistike, saj je Posočje izjemno razseljeno in je število kmetij, ki oddajajo ekološko pridelano mleko mnogo prenizko, da bi ga bilo mogoče racionalno organizirati; nadalje na tržni izziv, saj Slovenci sicer prisegajo na ekološko pridelavo, vendar se zaradi cene redkeje odločijo za nakup, kot tretje pa je izpostavil komunikacijo s kmeti, ki nimajo ambicije pridelave certificirati po ekoloških standardih.

Mlekarna Planika sicer upravlja z lastno ekološko pridelavo mleka v Bovcu, kjer imajo čredo okoli 170 glav živine, od tega lani 93 krav molznic, obdelujejo 100 ha travnikov, letno pa pridelajo 0,5 mio litrov mleka. To je njihov skoraj izključni vir ekološkega mleka, saj zaradi nerentabilnosti prevozov tovrstno mleko odkupujejo le pri enem pridelovalcu.

Slednje je še posebej škoda če vemo, da so v Posočju pogoji za ekološko kmetovanje dobri, veliko kmetij pa že sedaj izpolnjuje standarde ekološkega kmetovanja, je povedal Bogdan Črv, svetovalec za ekološko živinorejo iz KGZ NG, vendar se zaradi zapletenosti postopkov ne odločajo za vključitev v shemo in kontrolo pridelave po ekoloških standardih.

Klemen Mlečnik iz Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske je povedal, da združevanje tudi na tem področju pomeni edino pot v prihodnost in da se je tudi pri nas obdobje, ko so bili ekološki pridelovalci čudaki, minilo. Ekološko kmetijstvo je poleg drugih prednosti primerno tudi za razvoj turizma v Posočju, saj ni intenzivno, obiskovalcu pa zmore ponuditi kakovostno lokalno hrano in pijačo, obdelano krajino in pristnost odnosov, natanko to, kar zahodni turist tu išče.

V tej smeri delujejo tudi pri Javnem zavodu Turizem dolina Soče, je povedala Tjaša Bizjak, kjer so skušali ekološke izdelke dvigniti na višji kakovostni nivo prezentacije, česar so se lotili tudi z uvedbo lastne blagovne znamke z enotno grafično podobo.

Ministrstvo za kmetijstvo bo v okviru strateškega načrta v obdobju 2023-2027 namenilo 92 mio evrov za ekološko kmetovanje in 1,5 mio evrov za ekološko čebelarjenje, kar je znatno več kot v prejšnjem obdobju, ko je bilo teh sredstev za okoli 60 milijonov.

V letu 2021 je bilo v shemo ekološkega kmetovanja vključenih 5,5 % slovenskih kmetij, ki so obdelovale 11 % zemljišč. V Posočju (občine Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal) je sicer 128 ekoloških kmetij, ki obdelujejo 2.580 ha površin in 40 ekoloških panjev čebel.

Glavnino aktivnosti pri vzpostavitvi ekoregije v Posočju v okviru Lokalne akcijske skupine vodijo na PRC-ju, je povedala Greta Černilogar. Februarja lani so prijavili projekt Pridobitev pogojev za ekoregijo biosfernega območja Julijske Alpe. Na razpisu so uspeli in so septembra začeli z aktivnostmi, s katerimi želijo pridobiti informacije, izdelali analize in pripraviti akcijski načrt za kandidaturo na razpis kmetijskega ministrstva in s tem pridobitev statusa ekoregije.

Primož Božič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.