VERTOVČEV POHOD PO OBRONKU VIPAVSKE DOLINE PRAZNUJE JUBILEJ

Včeraj so se vipavski pohodniki podali na pot po Vrtovčevih poteh, najbolj množičen pohod v Vipavski dolini. Pohod po Vertovčevih poteh so letos pripravili že 20. zapored. 

Tradicionalni pohod po Vipavskih gričih vodi skozi vipavske vasi, kjer je delal in živel duhovnik Matija Vertovec, strokovni pisec in učitelj vipavskih vinogradnikov. Pohodnike pot vodi skozi Ustje, Dolenje in Planino na Ostri vrh, skozi Potok, Jakuline (rojstni kraj Matije Vertovca), Šmarje, Vrtovče, Tevče, Uhanje in nazaj do izhodišča pri hrastu na Ustjah.

Ob poti je cela vrsta naravnih in kulturnih spomenikov. Obiskovalci lahko opazujejo nahajališča fosilov ob Vipavi in lepote tipičnih vipavskih naselij, še posebej spomeniško zaščitenega središča vasi Šmarje.

Spomin na Vrtovca pohodniki obeležijo z osrednjo slovesnostjo pred spomenikom Matiji Vertovcu, zaključek pohoda pa se vsakokrat zgodi pod hrastom s kmečko tržnico pridelkov in izdelkov domačinov.

Društvo Matija Vertovec pri urejanju Vertovčevih poti sledi načelu, da so urejene do te mere, da jih lahko domačini uporabljajo tudi za svoje potrebe. To se je v veliko primerih izkazalo za dobro prakso, saj domačini te poti nato pomagajo vzdrževati s tem, ko po njih vozijo, predvsem pa s čiščenjem odvodnih kanalov.

Le malo je tako veličastnih, pa vendar tako prezrtih zgodovinskih osebnosti, kot je lik Matije Vertovca. Duhovnik in strokovni pisec bi najverjetneje ostal zapisan pozabi, če ga ne bi pred skoraj 30 leti širši javnosti obudil bibliofil Stanislav Bačar.

S pomočjo znanja več tujih jezikov je Vertovec črpal iz svetovne strokovne literature, ki jo je z zanimanjem prevajal in nadgrajeval z lastnimi dognanji. Njegove študije so segale na področja zgodovine, zemljepisa, kemije, fizike, astronomije, predvsem pa kmetijstva s poudarkom na vinogradništvu in kletarstvu. Na vseh teh področjih je zapustil strokovne knjige, največ pa jih je namenil kmetom, tako se najpogosteje omenjata Vinoreja za Slovence in Kmetijska kemija. Pripisujejo mu tudi zasluge, da je Franceta Prešerna spodbudil k pisanju Zdravljice s svojim hvalospevom Vinske terte hvala. 

STA

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.