V DEŽELI BARONA ČEHOVINA

S tokratno nedeljsko Pisanko se bomo podali med Vipavska brda in Kraško planoto. Tu bomo raziskovali dolino, ki je nekoliko manj poznana a vseeno zelo živahna in polna naravne in kulturne dediščine. Gornja Branica, kot ji domačini radi rečejo, je del Braniške doline, ki se razteza vse od vipavske do goriške občine, meji pa tudi s Sežano. Prepletena je s številnimi manjšimi in večjimi potoki, ki se zlivajo v reko Branico in hudournik Raša. Reka Branica je bila od nekdaj zelo pomemben vir preživetja. Že stoletja pa ločuje tudi Vipavsko dolino od Kraško komenskega sveta. Gornjo Branico sestavlja sedem manjših vasic oziroma zaselkov, Dolanci, Kodreti, Čehovini, Večkoti, Koboli, Kovači in Trebižani. Prebivalci Gornje Branice se danes poleg rednih služb ukvarjajo tudi z vinarstvom, sadjarstvom, pridelavo in prodajo zelenjave in ekološko živinorejo. Z našim prvim sogovornikom, domačinom Štefanom Čehovinom bomo tako raziskovali naravno in kulturno dediščino Gornje Branice.

Pogovor o naravni in kulturni dediščini

Eden izmed spomenikov kulturne dediščine, ki se nahaja v Gornji Branici, natančneje v Dolancih je tudi spomenik Andreju Baronu Čehovinu, enemu najbolj znanih Slovencev, ki je služil avstrijski cesarski armadi. Več o slavnem slovenskem junaku pa Štefan Čehovin.

Pogovor o Andreju Baronu Čehovinu

Kulturno dediščino pa predstavlja tudi ljudska pesem, saj je del glasbene kulture naroda, ki se rodi kot stvaritev posameznika in je navadno spontana, nešolana in ustvarjalna. O tem kako je ljudska pesem pomembna pa sta se zavedali tudi domačinka Herta Sorta in Jasna Majda Peršolja, ki sta s pomočjo lastnega raziskovanja zapisali oziroma izdali pesmarico ljudskih pesmi s Krasa, Brkinov in Goriških Brd. Pesmarica Tam v starodavnih časih je izjemna dediščina, ki v sebi skriva neizmerno sporočilo naših prednikov. O te kako je nastala pesmarica pa soavtorica pesmarice in domačinka Herta Sorta.

Pogovor o pesmarici Tam v starodavnih časih in o pevski skupini

Na stičišču Krasa in Vipavske doline, se v tej prisrčni dolini Gornje Branice skriva idilična vasica Kodreti, ki ima poleg izjemne naravne in kulturne dediščine tudi prav posebno hišo, ki se nahaja v objemu vinogradov in sadovnjakov. Gre za Hišo posebne sorte, ki s svojo vizijo in odlično ter izvirno ponudbo ustreže še tako zahtevnemu gostu. Hiša je res nekaj posebnega, saj slovi po izvrstni kulinarični ponudbi in dobri glasbi. Še več o sami Hiši posebne sorte in ponudbi smo poklepetali z lastnikom Vidom Sorta.

Pogovor o Hiši posebne sorte

Naš sogovornik Vid Sorta je tudi predsednik Kulturnega društva Karla Štreklja Komen, v okviru katerega deluje tudi Folklorna skupina, ki že več let dosega tudi državno raven. Čeprav ima društvo sedež v Komnu, pa skupina velikokrat vadi kar na stičišču Vipavske doline in Krasa, saj ima člane iz obeh območji. Vid Sorta.

Pogovor o Folklorni skupini KD Karla Štreklja

Ker smo v vinorodnem okolišu in kmalu, čez teden dni bo Martinovo se spodobi, da tole našo oddajo zaključimo z vinarstvom. Naš zadnji današnji sogovornik bo vinar Valter Kobal, ki prideluje naravna vina Fedora. Družina Kobal velja za butične pridelovalce, z velikim posluhom in spoštovanjem do tradicije vipavskega vinogradništva, ki pa ga oplemenitijo z spodobnimi pristopi. Njihovi vinogradi so trasirani, razprostirajo pa se na približno 9ha, nad vasjo Dolanci. Svoje vino tudi stekleničijo, letno pripravijo okrog 36.000 steklenic z izvirnimi ilustracijami. Ilustracije na etiketah steklenic za Vina Fedora ustvarja najboljša slovenska ilustratorka Hana Stupica, ki z ilustracijo pravzaprav povzame zgodbo o vinu. Po besedah Valterja ima vsako vino svojo zgodbo, kateri je mogoče prisluhniti tudi na spletni strani Vina Fedora.

Pogovor o Fedora wines

Mnogo obiskovalcev za raziskovanje doline Branice uporablja kolo, v porastu pa je tudi pohodništvo, kajti nekatere skrite kotičke in razglede je mogoče obiskati le peš, še pove avtorica oddaje Ana Štokelj, ki se je za konec pridružila Herti Sorta z ljudsko pesmijo V zvoniku pol noči že bije.

Ana Štokelj

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.