V ZDRUŽENJU ŽIVILSKIH PODJETIJ 'PO PRIMORSKO' SI POMAGAJO S IZMENJAVO IZKUŠENJ IN ZNANJA

Sreda, 21. september 2022

11 primorskih podjetij in zadrug, ki delujejo na področju predelave živil, se je leta 2015 združilo v neformalno povezavo z imenom 'Po primorsko'. Kakor poudarjajo predstavniki podjetij, niso med seboj podpisali nobene pogodbe in tudi poslovno večinoma ne sodelujejo, si pa pomagajo z izmenjavo mnenj, informacij in izkušenj. Že samo druženje ali en telefonski klic je včasih dovolj, da se v razmerah negotove prihodnosti težave zdijo lažje premagljive, kot bi bile sicer.    

Čeprav prihajajo podjetja in zadruge iz različnih panog živilske industrije, pa jih poleg ukvarjanja s prehrano povezuje tudi pozitiven odnos do okolja, iz katerega so zrasla. Na srečanju minuli teden so poudarili, da je covidna kriza razgalila slabosti mednarodnih dobavnih poti za prehrambne izdelke in da so se v minulih dveh letih mnogi začeli zavedati pomembnosti lokalno pridelane in predelane hrane.

Podjetja in zadruge, ki se združujejo pod imenom 'Po primorsko', se seveda nikoli niso odrekla lokalnemu in so med kupci tudi prepoznana kot taka. Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

IZJAVA: Silvan Peršolja 1 (1:21)

Pri predstavitvi na tujih trgih, pri čemer prednjačijo vinarji, je poleg kvalitetnega izdelka izredno pomembna tudi zgodovinska, gastronomska in kulturna podoba dežele, iz katere ta izdelek prihaja, še poudarja Peršolja.

IZJAVA: Silvan Peršolja 2 (0:43)

Anka Lipušček Miklavič, pobudnica povezovanja podjetij, izpostavi rezultat, ki ga lahko opazijo tudi kupci

IZJAVA: Anka Lipušček Miklavič 1 (0:21)

Eden od namenov povezovanja je tudi združiti glas podjetij, ki s strani državnih odločevalcev mnogokrat slišijo besede o dobrobiti kratkih dobavnih verig, lokalne in trajnostne pridelave, dejanja v tej smeri pa večkrat umanjkajo. Silvan Peršolja

IZJAVA: Silvan Peršolja 3 (1:03)

Sistem lokalne pridelave je seveda odvisen od obstoja kmetij in več sogovornikov priznava, da imajo s tem velike težave, največ v slovenski Istri, kjer je na sadjarskih kmetijah povprečna starost gospodarjev 62 let, mladih prevzemnikov pa ni. Zadruge in podjetja, ki odkupujejo pridelke, morajo tu kmetovalcem ponuditi trdnost in zaupanje, da bodo za odkup vedno lahko ponudili ceno, ki jim bo zagotavljala dostojno preživetje.

Minili so časi, še dodaja Peršolja, ko so se v kmetije vlagali zaslužki iz rednih služb in so ljudje obdelovali zemljo zgolj iz občutka ljubezni in pripadnosti. Kar si prizadevajo doseči je okolje, kjer bo zaposlitev v kmetijstvu lahko konkurenčna ostalim, je še povedal.

Niko Maver, direktor KZ Tolmin, vidi prednost povezovanja podjetij predvsem v izmenjavah informacij o cenejši nabavi energentov in surovin, kar posledično vodi v nižjo ceno izdelkov na policah. Letošnje leto je poleg vsega zaznamovala tudi močna suša, s katero so se prav tako morali spopasti.

IZJAVA: Niko Maver (1:02)

Kmetijstvo že dolgo ni le gospodarska, temveč tudi za turizem in posledično gastronomijo regije pomembna panoga, dodaja Maver. Po eni strani so obdelane površine privlačne za obiskovalce, po drugi pa imajo gostinci vedno na voljo lokalno pridelano in predelano hrano.

Kakor je še povedal, bodo letos v Kmetijski zadrugi Tolmin samo za elektriko plačali 400.000 evrov več kot lani in tudi sam od države pričakuje, da bo naraščanje cen ustavila na izvoru, torej pri podražitvi energentov in surovin.

Težave s sušo imajo tudi pridelovalci mleka, priznava Miran Božič, direktor Mlekarne Planika. Ogrožene so predvsem manjše kmetije z nekaj glavami živine, ki jim grozi, da bodo morale, ko bo krme zmanjkalo, živino prodati. Kakor pravi, druge košnje v Posočju večinoma ni bilo, pomanjkanje krme pa bodo kmetje skušali reševati tudi z zadrževanjem črede v planinah.

Božič je prepričan, da tuja nizkocenovna konkurenca na področju mlečnih proizvodov ne bo ogrozila poslovanja Mlekarne Planika, ker kupci posegajo po njihovih izdelkih ravno zaradi višje kvalitete. Obenem se zaradi pomanjkanja mleka na trgu ne boji, da bi posoško mleko odhajalo v druge države

IZJAVA: Miran Božič (1:04)

V Kmetijsko-gozdarski zadrugi Idrija nekoliko mirneje spremljajo razmere na energetskem trgu, elektriko za letošnje in prihodnje leto so namreč zakupili vnaprej, pove direktorica Tina Podobnik.

IZJAVA: Tina Podobnik 1 (0:37)

V KGZ Idrija so lani zaključili s popolno zamenjavo strojev v butični mesni predelavi, ki je stala 200.000 evrov, v teku pa je še prenova kmetijske trgovine v Cerknem, dodaja Podobnikova. Pri obeh projektih so si pomagali z evropskimi sredstvi.

Mlinotest je v povezavi primorskih živilskih podjetij edino, ki iz lokalnega okolja dobi le manjši delež surovin za svoje potrebe, kar pomeni, da mora le-te iskati na globalnem trgu in slednje pred njih postavlja povsem drugačne izzive. Matic Majcenovič, član uprave.

IZJAVA: Matic Majcenovič (1:00)

Primorska živilska podjetja in zadruge, ki so povezane v projektu Po primorsko, so konec leta 2021 ustvarila preko 240 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja skoraj desetino vseh prihodkov živilskih podjetij v Sloveniji in 58 odstotkov vse primorske živilsko predelovalne industrije.

Zaposlovala so 1776 zaposlenih, kar je nekaj več kot 12 odstotkov vseh zaposlenih v živilskih podjetjih v Sloveniji.

Za zaključek pa še spodbudna misel direktorice KGZ Idrija Tine Podobnik, ki bi jo verjetno v svoje okolje lahko prenesli in podpisali predstavniki vseh prisotnih podjetij:

IZJAVA: Tina Podobnik 2 (0:16)

Primož Božič

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

sobota
24.09.2022
10°C / 21°C
nedelja
25.09.2022
14°C / 18°C
ponedeljek
26.09.2022
13°C / 21°C