LEDINE PRISLUHNILE LJUDSKI IN AVTORSKI POETIKI RODOLJUBA LEDINSKEGA

Sobotni večer na Jurečevi šupi v Ledinah je bil znova posvečen spominu na pomembnega ledinskega rojaka, duhovnika, pesnika in pisatelja Antona Žaklja-Rodoljuba Ledinskega. Snovalci so namreč med bralce pospremili njegova zbrana pesniška dela. Knjigo so predstavili Marija Velikonja, poleg Marije Stanonik sourednica publikacije, avtor jezikovne študije Jože Faganel, koordinatorica projekta Ivica Šemrov, predsednica KD Rodoljub Ledinski Maja Vegelj in založnik Damijan Bogataj. Zbirka predstavlja Antona Žaklja ne le kot zapisovalca številnih ljudskih balad in romanc, ampak tudi kot pesnika avtorske poezije.

Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski, med literarnimi zgodovinarji po krivici prezrt Prešernov sodobnik, je bil rojen leta 1816 pri Veharju v Ledinah. Po očetovi smrti je otroštvo z materjo preživel pri očimu na domačiji pri Trevnu v Dolah nad Idrijo. Šolal se je v številnih krajih, od Idrije, Ljubljane, do Karlovca in Novega mesta. Že kot dijak v Karlovcu se je navdušil za ilirizem, jezikovno in kulturno gibanje za razvoj narodne zavesti pri južnih Slovanih. 

Med študijem teologije se je po vzoru Stanka Vraza in Emila Korytka navdušil nad zbiranjem ljudskih pesmi. Zapisal jih je po pripovedovanju svoje matere, nadarjene ljudske pevke, in zbral v domnevno kar sedmih zvezkih, med katerimi je ohranjen le eden in še ta je nepopoln. Nekaj njegovih zbranih ljudskih pesmi, med njimi tudi najbolj znani Mlada Zora in Mlada Breda, je leta 1848 izšlo v Kranjski čbelici, številne so bile objavljene v Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah. Na naslovnici nemškega časopisa Carniola je bila maja 1841 v slovenščini in nemščini objavljena prva Žakljeva avtorska pesem Slavuj in roža; pod slovensko različico se je prvič podpisal s psevdonimom Rodoljub Ledinski.

Zbirka Pesmi, ki so jo predstavili v soboto v Ledinah je dolg, ki so ga snovalci knige čutili do avtorja in vsestransko predstavlja Žaklja kot zapisovalca ljudskih in snovalca svojih, avtorskih pesmi, kjer je čutiti velik vpliv Prešernove poezije, ki jo je Žakelj občudoval. Sourednica Marija Velikonja.

izjava Marija Velikonja

Žakelj je že v časih, ko je bila večina prebivalcev na tedanjem slovenskem ozemlju nepismena in je slovenski jezik govorilo le okoli milijon ljudi, trdno verjel, da bomo svojo samobitnost ohranili le s svojim jezikom.

Predstavitev knjige so kulturno sooblikovali; s prebiranjem Žakljevih pesmi dramski igralec Pavle Ravnohrib, z glasbo pa violnista Alenka in Ilija Popov, orgličar Miro Božič, pevka Špela Novak in OPZ POŠ Ledine, ledinske gospodinje pa so poskrbele za pogostitev in izvrsten zeliščni Žakljev čaj.

Metka Rupnik

 

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.