Vanja Hvala
Voditeljica programa
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je te dni v javno obravnavo dalo predlog Zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Po dolgih letih prizadevanj tistih, ki delujejo na področju rokodelstva, je to začetek pravno-formalnega urejanja in priznavanja pomena rokodelstva na Slovenskem.
Dandanes je tradicionalno rokodelstvo v nerazvitih državah še vedno pomemben del obrtne dejavnosti, v razvitem delu sveta pa postaja rokodelstvo kulturna dediščina. V Sloveniji so se predvsem po letu 2000 rokodelci znašli v nekakšnem praznem prostoru in niso spadali nikamor. Medtem ko se obrt vedno bolj približuje industrijskemu načinu proizvodnje, rokodelstvo ohranja tradicionalen večinoma ročen način dela, maloserijsko proizvodnjo z unikatnimi izdelki, s čimer na trgu cenovno ne more konkurirati industrijskim in obrtniško narejenim izdelkom.
Mnogo rokodelcev ni moglo več preživeti, starejši so se upokojili, mlajših ni, s tem so se ta tradicionalna gospodarska znanja in veščine začele izgubljati. Zato je zakon o rokodelstvu nujen, kot pojasnjuje tudi Ljubica Zgonec Zorko iz Rokodelskega centra Slovenska Bistrica, ki trenutno vodi Konzorcij rokodelskih centrov Slovenije. Z njo se je pogovarjala Metka Rupnik.
Celoten pogovor Ljubica Zgonec Zorko
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!