NADVSE PISANA IN INVENTIVNA GLASBA NA DRUGEM DNEVU JAZZIRANJA

Petkov dan 27. izdaje festivala Jazz Cerkno je bil nadvse pisan, pa ne le zaradi številnih spremljevalnih dogodkov, pač pa predvsem zaradi samih zasedb na glavnem odru, ki so se izkazale z raznoliko in zelo inventivno glasbo. Še prej smo v okviru spremljevalnega programa v popoldanskem času prisluhnili zanimivemu pogovoru o digitalizaciji glasbe in pomlajevanju občinstva, ki mu je sledil sklepni koncert rezidence Mladi raziskovalci s kvartetom violinista Oskarja Longyke.

Na več lokacijah so nato, prav tako kot del spremljevalnega programa, nastopili koprski Pantaloons z navihanim in plesnim jazzom, ki so ga po koncu glavnega programa še dodatno predstavili na koncertu v Gabrijelu. Na glavnem odru smo najprej slišali slovensko-italijanski kvintet There Be Monsters pod vodstvom saksofonista Boštjana Simona. Zasedba je premierno predstavila te dni objavljeni tretji album Rubikon in postregla s sugestivnim jazzom, ki je fino balansiral med bolj trdno zastavljeno strukturo in navdihnjenimi svobodnjaškimi izleti. Ostre robove so pretanjeno blažili z mehkobnimi pasažami na vibrafonu in balafonu, občinstvo pa prepričali z zelo uigrano in skladno medsebojno komunikacijo.

Sledil je ameriški Brandon Seabrook Trio z vrtinčasto glasbo, polno nenehnih ritmičnih kolobocij in osupljivih vrtoglavih solažah vodje benda Brandona Seabrooka na kitari in še bolj na bendžu, glasbilu, ki ga v jazzu redkokdaj srečamo. Bendžo se je v Seabrookovih rokah izkazal za nadvse hvaležen inštrument, ki lahko zelo omamni glasbi doda tako na barvi kot na ves čas izjemno razgibani ritmiki.

Za zvočno zelo poseben sklep drugega dne festivala je poskrbela norveška zasedba Paal Nilssen-Love CIRCUS pod vodstvom priznanega tolkalca in bobnarja Paala Nilssen-Lovea. Zasedba, ki je nastala v času epidemije in je sestavljena le iz glasbenikov, ki živijo na Norveškem, je navdušila s pretanjenim programom, ki se je enako naslanjal na skupinsko odigrane skladbe, polne slavnostnega vzdušja, kot tudi na skladbe, ki so jih glasbeniki pošteno razgradili na prafaktorje in počasi, a skrbno in premišljeno, znova sestavili.

V teh razdrobljenih skladbah je s solističnimi doneski do izraza prišel prav vsak član septeta, od sugestivne vokalistke prek nabrite kitaristke do saksofonistke in trobentača v njunem krasnem dvogovoru. Vse je pa pretanjeno uravnaval vodja zasedbe Paal Nilssen-Love, enkrat s pravcatimi kanonadami ritmov, ko se je zdelo, da sta na odru vsaj dva bobnarja, drugič pa s tenkočutnim umirjanjem ritma in nežnim božanjem open in činel ter različnih tolkal, ki pa se je že čez nekaj trenutkov prelevilo v neujemljivo in večglasno brbotanje.
 

Mario Batelić

FOTO: Nada Žgank

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.