27. JAZZ CERKNO - SPET V SREDIŠČU MESTA ODZVANJAJO ZVOKI JAZZA

Vznemirjenje in nestrpnost sta prevevali skoraj polno prizorišče že pred prvim koncertom na uvodnem dnevu Jazza Cerkno, kot da bi samo dejstvo, da festival spet poteka maja na Starem placu dalo dodatno veljavo in težo samemu programu. In tudi glasbeniki kot da bi začutili napetost pričakovanja in so vsi po vrsti postregli z nadstandardnimi nastopi.

Začetni koncert je pripadel domačim silam. Kontrabasist Robert Jukič je s svojim kvartetom, v katerem igrajo še saksofonist Boštjan Simon, trobentač Tomaž Gajšt in bobnar Kristijan Krajnčan, premierno predstavil ne le skladbe z albuma Caminos de Gloria, kot je bilo napovedano, pač pa tudi nekaj novih skladb s te dni izdanega drugega albuma tega kvarteta z naslovom Izza.

Kvartet se je izkazal kot izredno uigrana in ubrana celota ter navduševal tako s čvrsto in razgibano rimtično sekcijo kot tudi z razslojenimi solističnimi parti saksofonista in trobentača. Od poglobljenih balad, ki jih je zasedba dodatno ozaljševala z drobnimi dodatki, do živahnejših delov koncerta, ko smo občudovali ritmično bolj razigrane skladbe s sijajnimi dvogovori trobente in saksofona. Krasno je bilo opazovati, kako se je publika v krhkejših, bolj tihih skladbah popolnoma umirila in se poglobila v meditativna valovanja ...

Teh je bilo obilo tudi na naslednjem koncertu, premiernem slovenskem nastopu avstrijskega tria Mario Rom's INTERZONE pod vodstvom izjemnega trobentača Maria Roma. Trio je skladbe, znane z albumov, odigral popolnoma drugače, saj so jim dobro podkovani muzičisti dodajali številne poudarke in okraske, iz brzečih delov nežno prehajali v komaj slišne pasaže, v eni skladbi fantastično povzeli bluzovsko občutenje, drugič spet smo ob frenetičnih ritmih in repetitivnih, odsekanih melodijah imeli občutek, da smo na kaki jazzovski rejverski zabavi.

Navdušenje občinstva, ki je vsako skladbo pozdravilo z gromkim ploskanjem in vzkliki, se je še stopnjevalo, ko smo izvedeli, da smo kot prvi v Evropi slišali različico tria, v kateri je kontrabasist svojo klasično glasbilo zamenjal za električni bas. Dolge skladbe, v katerih so imeli pomembno mesto tudi premolki ali ustavitve ritma, je trio spretno peljal od praviloma počasnega začetka do vrtinčastega vrhunca, pravcatega viharja psihadeličnih zvokov.

In tudi zaključek uradnega programa je ponudil tako premierni slovenski nastop kakor tudi psihadelične zvoke, le da so ti manj kot na jazzovskih prvinah sloneli na različnih oblikah številnih tradicionalnih godb. Nastopila je belgijska zasedba Black Flower, ki igra etiopski jazz, a z malone nepreglednimi prvinami drugih etno muzik, od balkanskih in judovskih do turških in tistih iz daljnega Orienta. Peterica glasbenikov je brezšivno soočala omenjene prvine s fankovskimi in rokovskimi vzorci ter pretanjeno jazzovsko improvizacijo.

Zelo omamna, hipnotična glasba je začarala občinstvo, ki je, tako kot prej na avstrijskem triu, čisto obnemela ob posebej učinkovitih pasažah, v katerih smo v mislih prepotovali pol oble – od Etiopije prek Turčije do arabskih dežel in nazaj v naše središče Cerkno. Zares magično!

Večer se je nadaljeval z improviziranimi nastopi mladih glasbenikov v baru Gabrijel, ki so z navdihnjenim igranjem pokazali in znova dokazali, da imamo v Sloveniji odlično jazzovsko sceno. 

Mario Batelić

FOTO: Nada Žgank

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.