V SRPENICI O KREDI IN NOVEM GASILSKEM DOMU

Nedeljsko pisano popotovanje je naše sodelavce tokrat zaneslo v vas približno na pol poti med Kobaridom in Bovcem, kjer se popotniku, ki potuje navzgor ob reki Soči, prvič jasno odpre razgled na Kaninsko pogorje.

Ime vasi Srpenica zgodovinski jezikoslovci povezujejo z latinsko besedo stirps, ki pomeni 'drevo, grm, korenina' in tudi prvi zapisi imena vasi so bližje korenu italijanske besede sterpo, ki pomeni grmovje, kakor pa današnjemu zapisu.

Srpeniško zgodovino so med drugim zaznamovali trije katastrofični dogodki, najprej velik požar leta 1905, nato vihra prva svetovne vojne in nazadnje potres v Furlaniji.

Čeprav se je vas izognila neposrednemu obstreljevanju in je praktično obe leti prve svetovne vojne služila za zaledje italijanske vojske, vojaki lastnini izseljenih prebivalcev niso prizanašali in po povratku so Srpeničani našli izropane domove ter uničena polja in njive, na katerih so stali vojaški šotori in barake.

Kot neposredno zaledje prvih frontnih linij je prišla tudi na strani dnevnika kasnejšega italijanskega diktatorja Mussolinija, ki je z enoto tu počival, preden je nadaljeval s pohodom proti Bovcu. Še drugače pa se je zapisala v slovensko zgodovino tega obdobja s prvo smrtno žrtvijo vojne na slovenskih tleh.

Črnovojniki, ki so stražili cesto na ravnini med Srpenico in današnjim TKK-jem, so 10. avgusta 1914 ustrelili grofico Lucy Christalnigg, ker kljub večkratnim pozivom in opozorilnim strelom ni hotela ustaviti avtomobila. Prišlo je do nesporazuma, saj možje še niso prejeli sporočila, da bo grofica tega dne potovala iz Celovca v Gorico.

Nanjo še vedno spominja križ na mestu, kjer je bila zadeta, na njem pa najdemo nemški napis V spomin grofici Lucy Christalnigg. Posebna zanimivost zgodbe je dejstvo, da je črnovojnike, ki so v strahu čakali najhujše kazni, mož pokojne nagradil s po pet kronami za vestno opravljanje službe.

Vas, ki je deloma umaknjena pod hrib Pokrivnik, je bila med huje prizadetimi slovenskimi vasmi v potresu leta 1976, posledično rušenje poškodovanih objektov in gradnja montažnih hiš pa sta močno spremenili izgled naselja.

Naše popotovanje začenjamo z Edijem Mendotom, ki nam je v pogovoru razgrnil zgodovino Srpenice in njenih prebivalcev. Te kraje je, kakor vse gornje Posočje, prizadela gradnja železnic, posebej Bohinjske proge, zaradi katere so izgubili še furmanski zaslužek. Dovoljenje za krošnjarjenje, ki so ga bili deležni prebivalci Bovškega, je bilo pravzaprav ukrep cesarice Marije Terezije, ki je na ta način hotela poskrbeti za prebivalce najbolj zaostalih predelov v državi.  

POGOVOR: Edi Mendot

Življenje Srpeničanov na gospodarskem področju je zagotovo najbolj zaznamovalo odkritje nahajališča gorske krede ob reki Soči v smeri proti Trnovemu, blizu kompleksa današnjega TKK-ja. Od druge polovice 19. stoletja so jo tu kopali in jo na različne načine spravljali do končnih uporabnikov, težaško delo pa je v dolino, ki se zgolj s kmetijstvom ni mogla preživeti, prinašalo prepotreben zaslužek.

Današnji TKK Srpenica je naslednik podjetja Kreda Srpenica, ki je na ta način preživelo umik uporabe krede iz izdelkov, za katere je bila nekoč nepogrešljiva, predvsem barvila in kite.

Naš drugi sogovornik, Ivo Knez, je v tovarni Kreda pričel delati s 14-imi leti, ko je bilo podjetje nekje na polovici svojega razvoja. Stale so že namenske sušilnice in peči, še vedno pa je večina dela potekala ročno, od kopanja v kamnolomu do nalaganja vreč s posušeno kredo na tovornjake. V pogovoru je skušal razgrniti zgodovino pridobivanja krede, o začetkov do uporabe sintetičnih snovi, ko je potreba po kredi usahnila. 

POGOVOR: Ivo Knez

S pomočjo Iva Kneza in Edija Mendota smo prehodili predvsem nekaj stopinj po vaški zgodovini, predsednik krajevne skupnosti Valter Žagar pa je pred nas razgrnil srpeniško sedanjost.

Krajevna skupnost Srpenica je živa in aktivna vaška srenja, ki šteje 177 prebivalcev, večkrat letno pa se zberejo na kakšni od vaških delovnih ali prostočasnih aktivnosti. Redna je že čistilna akcija v marcu, v kateri uredijo okolico in njihov delež dveh tematskih poti, ki peljejo tu mimo, Poti miru in Juliane Trail.

Leta 2011 so tu odprli brv, ki je s 63 metri najdaljša v Sloveniji, namenjena pa je  pohodnikom in kolesarjem. Z njo so vas povezali z Logom Čezsoškim na drugem bregu reke Soče, kjer je po izgradnji kablovoda načrtovana kolesarska steza, ki bo povezala Kobarid in Bovec.

V vasi je konec avgusta tradicionalen košarkarski turnir, prav tako pa vse do Srpenice pritečejo tekači znanega bovškega maratona, ki tu prečijo Sočo in zavijejo nazaj proti Bovcu.

Največji letošnji dogodek pa bo bržkone Giro, ko se bodo skozi vas zapeljali najboljši kolesarji sveta. Tudi nanje se v Srpenici že pripravljajo, nam je povedal Valter Žagar.

POGOVOR: Valter Žagar

Posebej slovesno pa je bilo v Srpenici v soboto, ko so uradno odprli nov gasilski dom z večnamensko športno dvorano. Stavba, ki je v prvi vrsti sicer namenjena tamkajšnjim gasilcem, bo s trenutno zasnovo in izvedbo postala tudi središče vaškega družbenega, športnega in kulturnega življenja.

Teden odprtja ni bil izbran naključno, saj v sredo, 4. maja, na godovni dan svetega Florijana, tudi vas obeležuje svoj praznik. Čeprav je nova stavba delo množice ljudi pa ima veliko zaslug zanj Danijel Krivec, ki je vodil gradbeni odbor. Za naš mikrofon je povzel ključne točke v projektu, ki se je včeraj nekako simbolično zaključil.

IZJAVA: Danijel Krivec 1

Nov objekt stoji na eminentnem mestu, v središču vasi nasproti cerkve, kjer je do rušitve stala neugledna hala podjetja TKK, ki ne estetsko ne funkcionalno tja ni več sodila. Kakor pove Krivec so od zgolj novega gasilskega doma hitro prišli na idejo, da naj bo nov objekt večnamenski in naj služi vsem možnim sedanjim in bodočim aktivnostim vaščanov. Športna dvorana, ob kateri so mnogi najbolj zmajevali z glavo, se je že izkazala kot zelo dobrodošla v času, ko so v Bovcu porušili staro dvorano in tamkajšnji šolski otroci niso več imeli prostora za športno vzgojo. Kakšen je torej novi objekt?

IZJAVA: Danijel Krivec 2

Naše pisano potepanje se je tu zaključilo, če vas bodo v tem poletju počitniške poti zapeljale tudi proti Bovcu, se le ne pozabite ustaviti in si ogledati tudi Srpenice, ki ima pozornemu očesu kaj pokazati.   

Primož Božič, Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.