GRAD RIHEMBERK V NOVO SEZONO Z NOVO PONUDBO

S pomladjo in toplejšimi meseci so se na gradu Rihemberk za obiskovalce znova odprla grajska vrata. Minuli teden pa so se po skoraj 80 letih zapuščenosti odprla tudi vrata prvih grajskih soban, ki so jim na Mestni občini Nova Gorica namenili funkcijo sprejemno-interpretacijskega središča gradu, imenovanega Infoteka Natura 2000 Grad Rihemberk.

Grad Rihemberk, mogočni branik med Vipavsko dolino in Krasom, je po več desetletjih zapuščenosti grajska vrata za obiskovalce odprl poleti 2017. Istega leta je bila določena tudi smer prenove in oživljanja tega obsežnega grajskega kompleksa. Zadnje pridobitve so bile realizirane v letošnji zimi.

Grad Rihemberk zadnja tri leta upravlja zasebni zavod Svitar s sedežem v Tolminu. Vodi ga Bojana Čibej, ki se že dvajset let ukvarja z oživljanjem gradov:

Posnetek Bojana Čibej

V začetku letošnjega leta je bila dokončana obnova prvih grajskih soban, notranjih prostorov, ki so na gradu samevali skoraj 80 let. V prvem nadstropju vhodnega poslopja s stolpom je tako nastal sprejemno-interpretacijski center za obiskovalce gradu, nadgrajen s sodobno predstavitvijo grajske zgodbe ter naravovarstvenega pomena gradu in njegove okolice.

Sosednji prostor v okroglem stolpu je namenjen predstavitvi naravnega okolja, ki obkroža grad; poudarek je na obvodnih habitatih v dolini Branice in Vipavske doline. Posebno mesto so v novo urejenih grajskih sobanah dobili rihemberški netopirji, vseh 12 vrst, ki so bile do sedaj opažene na gradu.

Obnova notranjih prostorov je potekala pod vodstvom Nataše Kolenc iz Razvojne pisarne Mestne občine Nova Gorica, ki je povedala:

»Vsebine Infoteke Grad Rihemberk so bile zasnovane tako, da so privlačne tako za odrasle kot za otroke različnih starosti. Vsi prostori so opremljeni tako, da obiskovalca povabijo tudi k postanku, počitku ali samo uživanju v grajskih ambientih. Njihova ureditev je bila zasnovana kot preplet ohranjanja kulturne dediščine in spominjanja za naravovarstveni pomen gradu. Prostori so bili urejeni na način, da je bila v čim večji meri ohranjena in nepotvorjena struktura gradu iz različnih obdobij, kakršno smo podedovali od predhodnikov.

Ivan Seljak

Foto: Mateja Pelikan

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.