OD DINOZAVROVIH STOPINJ, OSTALIN ŽELEZNE DOBE, KAČJE SMREKE, ALPSKEGA ZIDU DO VITRAŽEV IN RADOSTI

Sobota, 23. april 2022

Vreme danes res kaže svoj moker, aprilski obraz, mi pa se bomo vseeno odpravili na naše nedeljsko pohajkovanje. 

Tokrat se je Metka Rupnik potepala po Godoviču, razloženem naselju, vpetim med Okroglico in hribom Jelenšek. 

Tod so se nekdaj na svoji poti ustavljali furmani s tovorom in še dandanes kraj leži ob križišču cest, ki povezujejo ajdovsko, goriško ter tolminsko in idrijsko občino.

Poleg prvotnih prebivalcev Godoviča se sem priseljujejo tudi iz drugih krajev, saj je dovolj prostora za gradnjo novih stanovanjskih hiš v mirnem naravnem okolju, ki ponuja možnosti za uživanje v športnih aktivnostih na prostem, v naravi. 



Če se pripeljete v Godovič z Idrijskega oziroma Tolminskega, se boste zagotovo zapeljali čez krožišče ...


... s črnovrške strani pa skozi predor.

Obiskovalec ima v Godoviču in njegovi okolici kaj videti. V središču vasi se dviga župnijska cerkev sv. Urbana, ki je bila prvič omenjena že leta 1526. 



Pred cerkvijo stoji spomenik priljubljenemu godoviškemu župniku, učitelju in prijatelju mladih ter ustanovitelju Gibanja POT.


Ena od naravnih znamenitosti Godoviča je kačja smreka na obrobju naselja, ki pa se je ob močnem neurju leta  2017 prelomila, zato so domačini v bližini posadili sadiko, ki so jo uspeli vegetativno razmnožiti. Ob domačiji pri Cestnikarju je rastišče tise izjemne velikosti in starosti. Tisa je ena od štirih zavarovanih lesnatih vrst rastlin v Sloveniji. Ogledati si je mogoče ostanke feldbana-ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne, ostaline utrdbenega sistema Alpski zid, nedokončan železniški predor iz leta 1917. 


Največ obiskovalcev pa privabljajo tako imenovane dinozavrove stopinje, ki jih najdemo blizu domačije Na pesku pri Godoviču. Gre za šest ohranjenih in razkritih stopinj, ki jih je pred 220 milijoni leti pustil za seboj dvonožni predhodnik dinozavra, najverjetneje sorodnik današnjih krokodilov, ko je hodil po mehkem blatu po obali tropskega morja, ki se je tedaj raztezalo tudi na Godoviškem. 


Odtisi so dobro vidni (Foto: Geopark Idrija)

Obiskovalci si ob pomoči pojasnjevalnih tabel najdišče lahko ogledujejo sami, ali pa se prepustijo razlagi Romana Žusta, gospodarja bližnje domačije Na pesku, ki rad pojasni, kako je prišlo do odkritja teh ostalin iz davnine.


Posnetek Roman Žust


Le streljaj stran – na hribu Jelenšek se skriva še ena pomembna ostalina preteklosti - arheološko najdišče z gradiščem, obrambnim zidom in grobiščem, ki priča, da je bilo to območje poseljeno že v železni dobi. V odkopanih grobovih so našli 270 železnih in bronastih predmetov, povečini ostankov različnega orožja, bogate arheološke najdbe so starejše od 2500 let. 


Eden od predmetov, izkopanih v grobovih nekropole na Jelenšku (Foto: NMS).

Do odkritja arheološkega najdišča je prišlo bolj ali manj naključno, ko so ljubiteljski iskalci zaklada, ki naj bi bil po legendi skrit na vrhu Jelenška, naleteli na najdbe, ki sodijo v arheološko zapuščino. Pojasnjuje dr. Boštjan Laharnar, arheolog iz Narodnega muzeja Slovenija.



Posnetek Boštjan Laharnar


Zdaj pa se z Jelenška spustimo v zaselek Šebalk, ki je sicer znan tudi po umetem jezeru, priljubljenem poletnem srečevališču v naravi. Nas bo pot popeljala v naselje Šebalk, kjer z družino živi Marko Jerman, izdelovalec vitražev. Njegova rahlo pojoča beseda izdaja, da umetnik ni rojen Godovičan. Luč sveta je ugledal slovenskim staršem v Argentini, kjer so v družini negovali slovenski jezik. Po letu 1991 se je s svojo družino preselil v Slovenijo, nekaj let pred tem pa se je pri mojstru v Trstu izučil umetnosti izdelovanja vitražev. S svojimi vitraži je doslej opremil vsaj 70 cerkva po Sloveniji, veliko njegovih del pa krasi tudi stanovanja in hiše zasebnih naročnikov. 


Slomšek je pogosto upodobljen na vitražih.


Tudi pri Marku se kralj Matjaž s svojo vojsko še ni prebudil.

Izdelovanje vitražev je dolg in zahteven postopek, ki vključuje različne vrste znanj, od likovnih do skoraj obrtniških, kot pojasnjuje Jerman.

Posnetek Marko Jerman

V Godoviču pa je doma tudi zborovska pesem. Tokrat bomo pozornost posvetili vokalni skupini Radost, ki je lani zaokrožila 30-letnico svojega delovanja. Pojejo skladbe iz vseh celin, skladbe, ki so nastale v vseh umetnostnih obdobjih, posvetne, cerkvene, ljudske, skladbe slovenskih in tujih skladateljev. Do danes so pevke prejele številna priznanja na različnih tekmovanjih doma in po svetu, nastopajo na festivalih, revijah in koncertih, predvsem pa jih druži ljubezen do petja ter medsebojno prijateljstvo, ki se je v vseh teh letih le še okrepilo.

Radost na otvoritvenem koncertu letošnje revije Primorska poje v Solkanu (Fofo: FB Radost)


Radostne tudi na adrenalinskem "team buildingu".

Izbira repertoarja je v rokah umetniške vodje, Damjane Vončina, ki je za Primorski val takole strnila pevski utrip vokalne skupine Radost.


Posnetek Damjana Vončina


V današnji Pisanki smo odstrnili le delček zanimivosti, ki jih razkriva Godovič, in zagotovo se bomo še vrnili. Prihodnjo nedeljo se bomo z nedeljsko reportažo potepali po drugem kraju. V katerem pa izveste prav kmalu.


Metka Rupnik


 

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

sobota
25.06.2022
19°C / 30°C
nedelja
26.06.2022
18°C / 31°C
ponedeljek
27.06.2022
16°C / 32°C