REZIJANSKE ZGODBE SO DOBILE ZGODOVINSKO POTRDITEV

V Reziji se je v soboto odvil pomemben dogodek, saj so po več kot dveh letih izkopavanj prvič javno predstavili najdbe na arheološkem najdišču nad krajem Solbica. Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Dejan Valentinčič.

Arheološko najdišče »ta-na rado« , v knjižni slovenščini bi to pomenilo tam na gradu, dokazuje, da je bila dolina Rezije poseljena že med 3. in 7. stoletjem. Posebej zanimivo je na podlagi česa so domnevali o možni poselitvi in najdišču. Rezija je zelo znana po številnih pravljicah, ki so si jih domačini radi pripovedovali, številne je kasneje zapisal Milko Matičetov in so poznane tudi v Sloveniji. Za nekatere pravljice pa so domačini govorili, da imajo osnovo v resničnih dogodkih. To je veljalo tudi za »Pravico ta ta-na rado«, kjer naj bi nekoč živel gospod, poimenovan Knez. Pravljica je govorila prav o vrhu gore, ki se je kasneje izkazalo za arheološko najdišče.

Dokončana prva faza del in prve najdbe, ki so sedaj razstavljene v Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici, so še toliko pomembnejše, ker gre za zelo težko dostopen teren. Državni sekretar dr. Valentinčič je v svojem nagovoru poudaril, da je zgodovina zelo pomembna, saj nas opredeljuje kdo smo, zato jo moramo poznati. Za Rezijo, ki je pravi kulturni biser, pa hkrati pomeni tudi veliko priložnost za turistični razvoj, ki bo mladim omogočal, da bodo ostali v dolini in si tam ustvarili življenje.  

Kot so še sporočili iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, so vsa dela potekala v sozvočju in s podporo Nacionalnega arheološkega muzeja v Čedadu ter Nadzorništvom za arheologijo, spomeniško varstvo in krajino Furlanije Julijske krajine.

Ivan Seljak

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.