PREDGRIŽE: OD KOŠEV IN GRABELJ DO ASTEROIDOV IN KOMETOV

Nedelja, 13. marec 2022

Tokrat smo se v Pisanki potepali po Črnovrški planoti, ki človeku že od nekdaj nudi trde, a  prav zato edinstvene razmere za preživetje. Celinskemu podnebju se tu z juga pridružijo vplivi submediteranskega podnebja, s severa pa vplivi alpskega. Na severni strani se planota strmo dviga iznad doline Idrijce, z juga pa jo obdajajo pobočja vrhov, s katerih se odpirajo čudoviti razgledi. Celotna planota je del tako imenovanega globokega krasa, ki mu pripadata še visoki kraški planoti Trnovski gozd in Hrušica. Pod dolomitnim »pokrovom« se tod nahaja apnenčasta podlaga, ki se razteza iz Predgriž čez Brinov grič in Pevc do doline Idrijce.

Prav Predgriže in Griže pa sta naselji na Črnovrški planoti, kamor vas bomo popeljali v današnji Pisanki na Primorskem valu. Ker služb nekdaj ni bilo, so se prebivalci tod preživljali s kmetovanjem in izdelki, za katere so material lahko nabrali v naravi okoli svojega doma. Kot drugod po planoti so se ukvarjali z različnimi vrstami rokodelstva za domačo rabo in prodajo zlasti v sosednji Vipavski dolini. Cvetela je rokodelska obrt, kot na primer: pintarstvo, mizarstvo, škafarstvo, pletarstvo, izdelovanje grabelj, platnarstvo in podobno. Apnenec, ki so ga našli v svojem okolju, so uporabljali za apnenice, s pomočjo katerih so »kuhali« apno in s tem prislužili za preživetje. Po planoti se je vila pomembna transportna pot, ki je povezala notranjosti širšega območja planote z Vipavsko dolino, Gorico, Trstom in drugimi obalnimi mesti. 


Značilna kraška lokev za napajanje živine


Hrvatova jama (Vir: Geopark Idrija)


Škraplje (Vir: Geopark Idrija)

Dandanes tudi po območju Predgriž potekata dve učni poti, na katerih pohodnik spoznava naravo in izjemne kraške značilnosti. Po učnih poteh kraškega gozda in visokega krasa nas bo popeljala Urška Bajec Rupnik, sodelavka Zavoda za turizem Idrija, sicer tudi sama prebivalka Črnovrške planote. Z njo se je pogovarjala Metka Rupnik.



Urška Bajec Rupnik


Od vsaj nekoliko prijaznejšega sveta Predgriž pa vas bomo sedaj popeljali v Griže, kjer je svet ves »grbinčast« zaradi vrtač in drugih kraških pojavov, zemlja je skopa za kmetovanje, vse del je potrebno opraviti ročno, je pa tod veliko leske, ki so jo domačini od nekdaj s pridom uporabljali za izdelovanje košev, košar in podobnih izdelkov ročne obrti. 


V Grižah smo na njegovi domačiji sedli k pogovoru s Karlom Žgavcem, čilim, zgovornim, vitalnim osemdesetletnikom odličnega spomina, ki še vedno izdeluje koše, košare, grablje … Zaradi starih ročnih znanj, ki jih ohranja, ga Slovenski etnografski muzej pogosto povabi na svoje predstavitve, pripravi tudi delavnice za učence osnovnih šol v bližnjih krajih. 


Takega je Karel podaril Ivu Boscarolu.

Kot Karel sam pove, je v zgodnjem otroštvu, pri svojih treh letih, izgubil starše, k sebi sta ga vzela stric in teta, od katerih se je tudi naučil izdelovanja košev in košar.



Karel Žgavec 1 del


Griže pa so, kot je za kraški svet značilno, bogate tudi z apnencem. Karel Žgavec se je kot fantič – pastir naučil postaviti apnenico za žganje apna. Prvo miniaturno je postavil pri svojih štirinajstih letih, zatem pa je to znanje kar 60 let v njegovi glavi čakalo na ugoden trenutek. In ta je prišel, ko je, takrat že dedek, z vnuki pred leti v Grižah postavil pravo apnenico. 



Karel Žgavec 2 del



Predgriže pa niso le kraj, povezan s kmetijstvom in domačimi obrtmi, ampak tudi z vesoljem, kometi, asteroidi, meteornimi roji in drugimi pojavi, ki nam jih ponudi nebo. V Predgrižah na okoli 730 metri nadmorske višine namreč že od leta 1985 deluje astronomski observatorij Črni Vrh. 

S tega observatorija je bila leta 2006 odkrita supernova SN 2006 v ozvezdju Velikega medveda, leta 2008 tudi prvi komet, odkrit  iz tega observatorija in iz Slovenije nasploh. Skupina tamkajšnjih astronomov se je namreč osredotočila na iskanje asteroidov in kometov, v zadnjih letih pa tudi drugih pojavov. Razvili so iskalni program PIKA, ki deluje na 600 milimetrskem robotiziranem daljnogledu Cichocki, ki so ga leta 2002 sami izdelali. S Hermanom Mikužem, astronomom, članom te skupine, ki vesolje raziskuje z observatorija na vrhu Griž, se je pogovarjala Metka Rupnik.


Herman Mikuž 1 del


Periodični komet 67P/Churyumov-Gerasimenko (Foto: Herman Mikuž)

Za opazovanje neba, ozvezdij in utrinkov pa ne potrebujemo vedno teleskopa, marsikaj nadvse zanimivega lahko vidimo tudi s prostim očesom. Če si le vzamemo čas in kakšno lepo poletno  noč, na primer okoli 13. avgusta, prebedimo na prostem, nas bo nebo obdarilo s pravim meteorskim rojem utrinkov.



Herman Mikuž 2 del


Drage poslušalke in poslušalci, danes smo se s Pisanko na Primorskem valu potepali po Predgrižah in Grižah. Ne preslišite nas tudi prihodnjo nedeljo. Kam nas bo popeljala radovednost tedaj, pa boste izvedeli že v prihodnjih dneh, seveda – na valovih Primorskega vala.


 

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

nedelja
25.09.2022
10°C / 21°C
ponedeljek
26.09.2022
14°C / 18°C
torek
27.09.2022
13°C / 21°C